Trgovci bi ostali, a pričakujejo pomoč občine
Trgovci, gostinci in obrtniki v središču Kopra bijejo plat zvona. Preštevilni nakupovalni centri na obrobju, gospodarska kriza in, posledično, manjša kupna moč jim krnijo zaslužek. Če k temu prištejemo še najemnine za poslovne prostore, je mera polna. Upajo, da bo peticija za znižanje teh zneskov dosegla svoj namen.
KOPER > Podjetniki so združili moči v novonastalem zavodu za trajnostni razvoj Koper Otok. Vodi ga Ivona Novosel, ki pravi, da se jim je do zdaj pridružilo 50 članov. Večina jih ima v najemu občinske prostore. Nekateri trgovci ocenjujejo, da je znesek, ki ga občini plačujejo za najemnino, občutno previsok. Prav takšne finančne zagate so bile tudi povod za podpisovanje peticije za znižanje oziroma zamrznitev teh zneskov.
Kmalu kartica zaupanja
“Najbolj bi nam šli na roko, če bi najemnine prepolovili,” je odkrita Novoselova. Saj si vendar prizadevamo za isti cilj: zadržati trgovce v mestu, dodaja.
“Podjetniki kar zapirajo vrata. Banka se je poslovila s Kidričeve ulice, menda odhaja tudi optik s Čevljarske ulice. Trgovina z oblačili je nehala poslovati. Tudi mi smo se preselili, ker nam prejšnja lokacija ni ustrezala. Zdaj smo trgovino odprli na začetku Čevljarske ulice, ” pravi Novoselova. Ta negativni trend moramo zaustaviti, je jasna. Optimistično napoveduje, da bo svež veter vnesla tudi kartica zaupanja za zbiranje točk in nato koriščenje določenih ugodnosti.
Takšne in drugačne izkušnje
Ko smo obiskali najemnike občinskih lokalov, smo vselej slišali podobno zgodbo. Šivilja Miriam Benigar je zadovoljna, da je v “zlatih časih” sama obnovila lokal, kar pomeni, da ji še dve leti občini ni treba plačevati najemnine. Ko se bo ta čas iztekel, jo bo znesek udaril po denarnici, se zaveda. “Najverjetneje bom morala plačati približno 300 evrov na mesec. Ne vem, če bom zmogla. Seveda sem podpisala peticijo za znižanje najemnin,” pove Benigarjeva.
V trgovini Domek je znesek občinske najemnine še višji. Na mesec morajo odšteti kar 620 evrov. Manuela Katarinčič potarna, da jim je promet precej upadel, poleg tega pa so se še zelo poslabšale razmere za poslovanje. Kar nekaj preglavic jim povzroča odločitev občine, ki najemnikom lokalov ne da lastnega ključka za odpiranje zapornice v bližnji ulici. Ta je sicer odprta do 9. ure, vendar Katarinčičeva opozarja, da jim blago dostavljajo tudi ob drugih urah. “To so velike role, ki jih je težko nositi,” pravi.
Precej drugačno izkušnjo pa ima podjetnica Ana Mokole, ki je pred kratkim v Gallusovi ulici odprla tempelj sladke nege Dendera. “Ponujam nekoliko drugačno dejavnost. Gre za nego telesa s posebno tehniko odstranjevanja dlak s sladkorno pasto. Ocenila sem, da je povpraševanja dovolj, zato sem se tudi odločila za najem občinskega lokala. Prijavila sem se na razpis, z lokacijo in funkcionalnostjo prostora sem zelo zadovoljna, pa tudi najemnina se mi ne zdi previsoka,” pravi.
Občinski “ne” za ugodnejši najem
V občinskem uradu za nepremičnine pojasnjujejo, da veljavna zakonodaja ne dopušča oddajanja poslovnih prostorov v najem po ugodnejši ceni.
Izhodiščne cene najemnin so določene na podlagi poročil cenilcev za področje nepremičnin. Podatki ne smejo biti starejši od devetih mesecev. Višine najemnin se gibljejo od pet do dvanajst evrov za kvadratni meter. Zneski so odvisni od stanja poslovnega prostora in njegove lokacije. NATAŠA HLAJ
