Trgovci zapuščajo koprsko mestno jedro, dušijo jih tudi visoke najemnine
V zadnjem obdobju je kar nekaj lokalov v mestnem središču v Kopru zaprlo vrata. Domačini, trgovci, gostinci in drugi ponudniki storitev so vse bolj zaskrbljeni. Pravijo, da je v ožjem centru od poznega popoldneva dalje čutiti mrtvilo, kupcev je vse manj. Menijo, da je bila ena večjih napak v razvoju mesta tudi ta, da se ni pravočasno preprečilo širitve nakupovalnih središč in trgovskih verig tako blizu mestnega jedra.
Na seznamu najmanj desetih zaprtih lokalov se je znašel tudi nekdanji bistro Fat rabbit v Čevljarski ulici.
Foto: Nataša HlajKOPER > Najmanj deset poslovnih prostorov v Čevljarski in Kidričevi ulici je v zadnjih mesecih opustilo dejavnost. Večina teh ni v občinski, temveč v zasebni lasti. Bližnji trgovci in podjetniki so nam zaupali, da so se najemniki odločili skleniti poslovno pot med drugim tudi zato, ker so lastniki poslovnih prostorov vztrajali pri previsokih najemninah, ki si jih najemniki niso več mogli privoščiti, saj je njihova dejavnost trpela zaradi kombinacije manjšega števila kupcev, visokih stroškov in spremenjenih nakupovalnih navad.
Goran Štefanec iz zdaj že zaprtega bistroja Fat rabbit v Čevljarski ulici pravi, da je v njegovem primeru zaprtju botroval skupek naveličanosti, slabega vzdrževanja lokala s strani lastnika in previsoke najemnine. "Pet let sem vztrajal. Dokler mi je bilo kuhanje v užitek, sem to počel. Zdaj je napočil čas za nov projekt," napoveduje.
Z obvestilom "zaprto" sameva tudi Ribja kantina pri vodnjaku na Prešernovem trgu. Tamkajšnji lastnik Mark Berisha pravi, da niso dokončno obupali, saj bodo lokal znova odprli predvidoma aprila. "Naš trg je lep, a kaj ko je večinoma prazen in ni ljudi, saj se v tem predelu prav nič ne dogaja. Imam srečo, da je lokal moj, sicer ne vem, kako bi bilo," pravi Berisha, ki že 37 let vztraja na tej lokaciji.
Tudi novi obrazi v mestnih ulicah
Medtem ko so nekatere dejavnosti zapustile mesto, so novi obrazi v ulicah vnesli upanje, da vse le ni tako negativno. V izteku Kidričeve ulice je kupcem po novem na voljo trgovina z rabljenimi oblačili, kjer so njihove zadovoljne stranke tako domačini kot tuji študenti in delavci. "Ni več predsodkov do oblačil iz druge roke. K nam prihajajo tudi starejši premožnejši kupci, ki iščejo kakovostna oblačila," pravi zaposlena v trgovini Top2nd. Lastnik trgovine Lan Lazar pravi, da je poslovalnico v Izoli zaprl in se odločil za selitev v Koper, ker je ocenil, da je lokacija strateško boljša.
V izteku Kidričeve ulice je kupcem po novem na voljo trgovina z rabljenimi oblačili, kjer so njihove zadovoljne stranke tako domačini kot tuji študenti in delavci.
Foto: Nataša HlajV Kidričevi ulici drugo leto vztraja mlad podjetnik Lenart Černelič z butično vinsko trgovino Butelka. "Promet, ki sem si ga zastavil, sem tudi dosegel. Ne skrivam pa, da sem morda pričakoval bolj pozitiven rezultat," je odkrit. Pravi, da s koprsko občino dobro sodeluje, zelo je zadovoljen z možnostjo subvencionirane najemnine, lokalni skupnosti pomaga tudi tako, da kupuje vina lokalnih vinarjev. "Delam sam, če bi imel kakšno pomoč, bi že moral zapreti dejavnost. Od države sem pričakoval več razumevanja do samostojnih podjetnikov. Prispevki so izjemno visoki in to nas duši," je nezadovoljen.
Lenart Černelič iz butične vinske trgovine Butelka pravi, da je od države pričakoval več razumevanja do samostojnih podjetnikov.
Foto: Nataša HlajČeprav je bilo slišati govorice, da iz mesta odhaja tudi priljubljena trgovina z oblačili Manufaktura, pa nam je direktor Boris Tušar zagotovil, da ostajajo v Kopru. S koncem meseca se s Pristaniške ulice selijo v središče Čevljarske ulice. "Lastnik prostorov je želel, da se izselimo, ker ima drugačne načrte. Šestnajst let smo že v mestu, ne bomo ga zapustili in upam, da nas tudi stalne stranke ne bodo, saj imamo v slovenski Istri približno 2800 imetnikov kartic zvestobe," pravi Tušar.
V ta lokal na Čevljarski ulici se bo konec meseca vselila trgovina z obačili Manufaktura, ki ima zdaj poslovalnico na Pristaniški ulici.
Foto: Nataša HlajOčitki o slabi promociji mestnega središča
Hatidža Hadžić, ki že 36 let vodi Tigga butik, za krizne razmere krivi tudi "pogoltne lastnike lokalov, ki imajo raje zaprte lokale, kot da bi vsaj nekoliko znižali najemnine". Obenem meni, da občinska oblast premalo in slabo skrbi za promocijo mestnega središča. "Kupce je treba znova privabiti v mesto. Lahko bi nas predstavili na svetlobnih panojih ali pa bi odmevno reklamo o nakupovanju v mestu naredili z našim olimpijcem Tonijem Vodiškom," med drugim predlaga Hadžićeva.
Nina Krivec, mestna menedžerka v Kopru, meni, da gre za pojav, s katerim se danes soočajo številna evropska mesta primerljive velikosti, zato Koper pri tem ni izjema. Dodaja, da so se v zadnjem desetletju nakupovalne navade spremenile, kar se kaže v porastu spletnega nakupovanja ali obisku nakupovalnih središč. "Pomembno je poudariti tudi pozitivne primere, ki kažejo na vitalnost in potencial mestnega jedra. Kljub izzivom obstajajo blagovne znamke in ponudniki, ki v mestnem jedru poslujejo uspešno, so na trgu prisotni že dlje časa ali pa so se na novo vključili in so s svojim poslovanjem zadovoljni. Težav ne ignoriramo, hkrati pa verjamemo, da z usklajenim pristopom, kakovostno ponudbo ter sodelovanjem med javnim in zasebnim sektorjem mestno jedro ostaja prostor priložnosti in razvoja," je kljub vsemu optimistična Krivec.
Z očitkom trgovke o slabi promociji se ne strinja. Pravi, da Zavod za mladino, kulturo in turizem izvaja številne aktivnosti, s katerimi sistematično spodbuja obisk mestnega jedra in promocijo lokalnih ponudnikov. Našteva številne akcije in projekte, brezplačno delavnico urejanja izložbenih prostorov, prireditve, ki imajo pomembno vlogo pri povečevanju obiska ter vključevanju lokalnih ponudnikov. "V zanimivo kampanjo Zgodbe iz mesta smo do zdaj vključili že 20 ponudnikov," spomni in dodaja, da so marsikatere akcije že prisotne na plakatih.
Bolj urejene ulice bi pritegnile nove trgovce
Sicer pa sta kritična tudi znana koprska zlatarja, brata David in Ambroz Tomovski. "Lokali bi morali biti odprti vsaj do 18. ure, ne pa imeti skrajšane urnike, saj to le še pospešuje odhod kupcev. Občina bi morala ta pogoj zapisati v najemno pogodbo," meni Ambroz, ki tako kot drugi velik del krivde pripisuje tudi preveliki koncentraciji in bližini nakupovalnih središč. Obenem meni, da bi morala občina več naporov vložiti v urejanje ključnih ulic, s čimer bi zagotovo pritegnila nove dejavnosti.
Znana koprska zlatarja, brata David in Ambroz Tomovski, sta kritična tako do občinske oblasti kot do trgovcev.
Foto: Nataša Hlaj"Hudo je, ko občinska oblast ne zazna težav in ni čutiti volje po spremembah," žalosti Davida Tomovskega, sicer direktorja Zavoda Koper Otok, ki združuje mestne trgovce in podjetnike. Pravi, da bi se morali zgledovati po sosednji hrvaški Istri, kjer so veliko denarja vložili v urejanje mestnih jeder, s čimer so dvignili raven kakovosti in pritegnili nove trgovce in obiskovalce. "Prilagoditi bi se morali tudi trgovci in podjetniki v mestu ter ponujati unikatne izdelke ali storitve, ki jih v nakupovalnih središčih ni. Tako bi si kupci vzeli čas in se vrnili v mesto," predlaga.•