Trgovine v zaledju so rešilne bilke kmetov
Koprska Agraria bo predvidoma septembra odprla trgovino v Marezigah. “V prihodnosti bi na podeželju radi odprli še več trgovin, v katerih bi potrošnikom ponudili slovenske proizvode, na prvem mestu istrske,” pravi Bojan Frančeškin, direktor Agrarie.
KOPER, MAREZIGE> Ob tem dodaja: “Le s plasiranjem čim več slovenskih proizvodov na trg bo slovenski kmet lahko preživel”. Trgovino v Marezigah te dni še prenavljajo, odprli jo bodo predvidoma v prvih dnevih septembra. Ponujala bo mešano blago, v njej bosta agro- in živilski del. “Marezige si zaslužijo takšno trgovino. Krajani pričakujemo primerne cene in kakovostne pridelke oziroma izdelke. Če bo tudi urnik sprejemljiv, smo prepričani, da se bo trgovina dobro prijela,” je predsednik sveta KS Marezige Alen Babič povzel razmišljanje sokrajanov. V Marezigah doslej niso imeli posebne sreče s trgovino. Pred leti je bila v istih prostorih Mercatorjeva, po njenem zaprtju so bili nekaj časa brez trgovine, nazadnje jo je odprl zasebnik, vendar, tako Babič, “ponudba v njej ni bila zadovoljiva”.
Napoved zatona trgovskih centrov?
“V zadnjih letih so se prodajne površine nasploh selile v mesta, v nakupovalna središča. To je že zastarelo. Ljudje nimajo več ne želje ne časa, da bi ga zapravljali v teh centrih. Trgovine na podeželju so zato dobra možnost za oskrbo občanov,” razmišlja Bojan Frančeškin, direktor Agrarie. Trgovina v Marezigah bi lahko postala vzor za podeželsko trgovino, ki bi ob primernih cenah in ponudbi tekmovala s hipermarketi.
Prav ponudba bi lahko bila njena prednost, pa tudi prednost drugih podobnih trgovin v zaledju. Natančneje ponudba slovenskih, še bolje istrskih pridelkov in izdelkov. “V trgovskih centrih dajejo prednost proizvodom iz tujine, vključno z nizkocenovnim sadjem in zelenjavo. Slovenski, torej tudi istrski pridelki so brez ustrezne cene in priznane kakovosti,” opozarja.
Kmetje so brez trga in trženja ogroženi
Domačim pridelkom tako tudi grozi, da bodo ostali brez trga. “Kmetijske zadruge plasirajo proizvode slovenskih kmetov na trg. Toda če jih ni kam plasirati, ni prodajnih tokov. Poleg tega v Sloveniji pridelkov s podeželja skoraj praviloma ne tržimo kot slovenski proizvod. Brez trga in trženja proizvodov je kmet ogrožen. Zato se s temi pridelki selimo v trgovine, posebej na podeželje,” je pojasnil Frančeškin.
Hrana, pravi, je strateška surovina, česar se v Sloveniji premalo zavedamo. “Kaj pa, če presahne dotok sadja in zelenjave iz tujine? Kaj bomo jedli, če izpodrinemo slovenskega kmeta?” se sprašuje.
Prav zato je trgovina v Marezigah osnova za širitev Agrarie na podeželje v prihodnosti. S tem bi radi potrošnikom ponudili čim več slovenskih, na prvem mestu istrskih proizvodov. Poleg tega se z odpiranjem tovrstnih trgovin kmetje zadružniki ne podrejajo pogojem, ki jim jih sicer določajo trgovci. “Namreč, če kmetijska zadruga nima možnosti plasirati pridelkov neposredno, jih mora posredno pod pogoji, ki ji jih določijo drugi,” je povedal Frančeškin.
Načrti so seveda povezani z denarjem. “Poleg trgovine v Marezigah bomo v začetku septembra odprli še bio trgovino na koprski tržnici. Agraria ima iz preteklosti nekaj starih grehov in rdečih številk, velika naložba je sončna elektrarna na strehi naše stavbe v Ulici 15. maja, zato bo odpiranje drugih trgovin moralo nekaj časa počakati,” napoveduje Frančeškin.
NIVES KREBELJ
