“Triglav sam ni dovolj močan”
Zavarovalnica Triglav ni sama dovolj močna, da bi Slovenija z njeno sposobnostjo prodora na druge trge lahko dobro razvijala področje zavarovalništva, je finančni minister Dušan Mramor včeraj orisal svoj pogled na dilemo, ali naj Triglav pristane na seznamu strateških ali pomembnih državnih naložb. Povedano drugače - ali naj ostane v večinski državni lasti ali ne. To je eno vprašanj glede strategije in klasifikacij državnih naložb, ki je še včeraj delilo koalicijo.
PORTOROŽ >Nekateri bi Zavarovalnico Triglav, ki sodi med najbolj zdrave dele slovenskega gospodarstva, radi videli med strateškimi državnimi naložbami in torej v večinski državni lasti. finančni minister Dušan Mramor, ki je bil včeraj gost na finančni konferenci v Portorožu, pa meni drugače. Ocenjuje, da Triglav sam ni dovolj močan in da bi svoje cilje v regiji lažje dosegel v navezi z drugimi partnerji. “Po mojem Triglav to lahko stori kot del mreže zavarovalnic ali v navezi s katero izmed globalnih zavarovalnic.” Drugo vprašanje glede strategije in klasifikacije državnih naložb, ki je včeraj ostalo še odprto, pa je tako imenovano razpršeno lastništvo pri naložbah, opredeljenih kot pomembne. To bi pomenilo, da deleži drugih lastnikov v takih podjetjih ne bi smeli biti večji od deleža, ki ga ima država. Ključne infrastrukture države načeloma ne privatizirajo, a ni tako neobičajno, da države tu in tam pri obrambi podjetij ravnajo bizarno, priznava Mramor. “V ZDA so celo neke svinjske farme postale nacionalnega pomena, potem ko se je izkazalo, da bi jih kupili Kitajci.”
Novice o štirih priporočilih za proračunsko in reformno ukrepanje, ki jih je Slovenija včeraj dobila iz Bruslja, pa so Mramorja razveselile. “Ko je bila Slovenija v postopku presežnih makroekonomskih neravnovesij, smo dobili osem priporočil. Velik del domače naloge smo očitno naredili, če smo zdaj prišli na štiri.” Ocenjuje jih kot zelo smiselna, pa tudi sicer gre za področja, ki bi se jih morali lotiti, četudi ne bi dobili priporočil evropske komisije.
Prvo priporočilo se nanaša na javne finance, pri čemer je Mramor omenil potrebe po dolgoročni javnofinančni stabilnosti s pokojninsko in zdravstveno reformo. Drugi del priporočil sega na področje trga dela, minimalne plače in dolgotrajne brezposelnosti. Minister se strinja, da moramo čimveč dolgotrajno brezposelnih in trajno nezaposljivih čimprej vrniti med delovno aktivno prebivalstvo. Tudi s pokojninsko reformo ne bi smeli veliko odlašati. “Bolj kot bomo čakali, bolj boleče bo.”
Tretje priporočilo se nanaša na izboljšanje poslovanja bank v zvezi s slabimi krediti, boljšim upravljanjem s tveganji ter na prestrukturiranje in boljše financiranje srednjih in malih podjetij. Tudi to Mramor ocenjuje kot pravo in smiselno potezo. Strinja se še, da vloge Družb za upravljanje terjatev bank (DUTB) ne bi smeli zmanjševati, prav nasprotno. “Prestrukturiranje Cimosa je zame zelo velik uspeh, predvsem uspeh DUTB. V takih primerih prestrukturiranj moramo narediti vse, da bi DUTB še bolj okrepili.”
Četrto priporočilo se nanaša na pravosodni sistem, ki bi moral biti bolj učinkovit.
SONJA RIBOLICA