Tudi koprski kmetovalci končno do kmečkih lop

KOPER > Zakon o graditvi objektov in koprski občinski dokumenti so do zdaj prepovedovali vsakršno gradnjo pomožnih objektov na kmetijskih zemljiščih. To je skregano s potrebami kmetovalcev in razvijanjem kmetijske panoge v Istri, je že pred časom ugotavljala občinska svetnica SLS Olga Franca.

Zdaj je njena pobuda za čimprejšnje spremembe preveč strogega režima padla na plodna tla. Včeraj je namreč koprski občinski svet sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev v Mestni občini Koper, ki ureja področje posegov v prostor tudi na kmetijskih zemljiščih.

Iz koprskega občinskega programa varstva okolja 2015 -2020 je razbrati, da se je obseg kmetijske dejavnosti na Koprskem v zadnjih desetih letih zmanjšal. Za 18 odstotkov se je zmanjšalo število kmetijskih gospodarstev, površine aktivnih kmetijskih zemljišč pa so se zmanjšale za kar 42 odstotkov. Število glav velike živine na kmetijah se je zmanjšalo za 21 odstotkov. Za kmetijstvo v MOK je značilna majhna povprečna družinska kmetija. V Istri znaša delež ekoloških kmetij 2,3 odstotka (v Sloveniji 4,8 odstotka). Najpomembnejša kmetijska dejavnost v občini je vinogradništvo, ki pa je z vidika obremenjevanja okolja dokaj neustrezna zaradi velike porabe fitofarmacevtskih sredstev.

V primeru večjih obdelovalnih površin bo, denimo, dovoljena postavitev pomožnih kmetijskih objektov, ki bodo namenjeni kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju. Gre za objekte, kot so kmečka lopa, pastirski stan, skedenj, pokrito skladišče za lesna goriva, grajeni rastlinjak, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade in grajena poljska pot. Tudi v teh primerih bosta velikost in oblika pomožnih objektov odvisna od kmetijskih površin. Na kmetijskih zemljiščih, ki presegajo tri hektare, bo mogoče postaviti 80 kvadratnih metrov velik pomožni kmetijsko-gozdarski objekt oziroma 150 kvadratnih metrov velik grajen rastlinjak. Na kmetijski parceli, ki presega pet hektarov, pa bo dovoljen 150 kvadratnih metrov velik pomožni objekt in prav takšen rastlinjak. Čebelarji, ki premorejo nad 40 čebeljih panjev, si bodo lahko omislili dvajset kvadratnih metrov velik objekt.

Na podlagi smernic ministrstva za kmetijstvo in okolje je na območju kmetijskih zemljišč dovoljena postavitev oziroma gradnja nekaterih začasnih objektov. Na seznamu najdemo: kiosk, odprti sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo, montažni oder z nadstreškom, montažni cirkus in začasno tribuno za gledalce na prostem. Začasne objekte je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bilo izdano dovoljenje.

Kmetijski objekt do velikosti 40 kvadratnih metrov bo moral biti lesen montažen, medtem ko bodo morali biti večji objekti grajeni bodisi iz kamna ali zidani in ometani z gladko zaribanim ometom ter kriti s korci.

Nezahtevni in enostavni objekti na kmetijskih in gozdnih površinah ne bodo smeli imeti samostojnega komunalnega priključka na javno komunalno infrastrukturo, lahko pa bodo povezani z javno cesto ali potjo. Objekt bo lahko zgrajen le za čas uporabe in za predpisane namene.

Nezahtevne in enostavne objekte na kmetijskih zemljiščih bo moral investitor pred gradnjo prijaviti koprskemu občinskemu uradu za okolje in prostor. Ta bo vodil evidenco o takšnih objektih, medtem ko bodo občinski inšpektorji nadzorovali tako postavitev kot uporabo kmečkih lop.

NATAŠA HLAJ