Turiste bodo v Truškah gostili v hiškah
Že to poletje si bodo turisti, ki jih ne mika gneča v obmorskih krajih, lahko privoščili bivanje v stiku z naravo v Hiškah slovenske Istre sredi idiličnih Trušk v koprskem zaledju. Kdor se bo odločil za takšno zeleno in alternativno preživljanje počitnic, bo lahko okusil čare, ki jih nudi istrsko podeželje.
TRUŠKE> Jutranje žvrgolenje ptic, značilno oglašanje škržatov, opojne vonjave s travnikov, zelenjavne dobrote z vrta, obiranje avtohtonih dišavnic - to je le kratek nabor tega, česar bodo deležni obiskovalci Trušk.
Hiške slovenske Istre so projekt domačinke Mateje Hrvatin Kozlovič, ki je s svojo poslovno vizijo najprej prepričala komisijo natečaja Razvoj MOK idej 2011, nato pa dobila še priznanje snovalec pod okriljem Slovenske turistične organizacije.
Imena hišk po Šavrinkah
Mlada podjetnica, ki že ima izkušnje z nudenjem turističnih storitev v koprskem zaledju, je v Truškah uredila tri montažne hiške (dve bosta namenjeni bivanju dveh oseb, v eni bo prostora za tri) v istrskem arhitekturnem slogu. Turističnim bivališčem je dodelila imena, s katerimi je počastila spomin na Šavrinke. Poimenovala jih je Krušarica, Mlekarica in Jajčarica po lokalnih proizvodih, ki so jih istrske žene nosile prodajat iz zalednih vasi v mesta. Njihovo težko življenje bo v sliki, besedi in z inventarjem predstavila v sodelovanju z etnologom Albertom Pucerjem in koprskim Pokrajinskim arhivom.
V notranjost hišk bo namestila izvirno pohištvo, ki je krasilo domovanja istrskih prednikov, torej značilne stare postelje, nočne omarice, stolice, mizice in drug inventar, povezan s Šavrinkami (vrč za mleko, plenjer za jajca ...). Tudi zunanjost hišk ne bo odstopala od šavrinske tradicije. Na streho so položili originalne kope (istrski korci), nekatere stare kar častitljivih sto let.
Hiške s pogledom na Koprski zaliv so umestili v naravno okolje, v bližini so nasadi fig, vinske trte, oljke in sredozemska zelišča (lovor, sivka, rožmarin, drobnjak). Gostje si bodo lahko sami nabrali sezonsko zelenjavo na bližnjem vrtu, v prihodnje bodo lahko kupili košarico domačih istrskih dobrot v vrednosti pet ali deset evrov, odvisno od ponudbe. Hiške bodo omogočale alternativni način spoznavanja arhitekturne, naravne in kulturne dediščine slovenske Istre.
Pročelje bodo ometali z enostavnim grobim ometom, ki je bil značilen za gradnjo hiš po drugi svetovni vojni. Vgradili bodo tipična istrska okna in vrata, ki jih bodo krasili posnetki jert in drugih avtohtonih arhitekturnih detajlov.
Sožitje turistov in domačinov
Gradnjo iz naravnih materialov so oplemenitili s trajnostno rabo energije; svetilke bodo napajali s sončno energijo, obvezno bo ločeno zbiranje odpadkov, za zalivanje bodo zbirali deževnico. V hiškah ne bo toaletnih prostorov, uredili jih bodo v bližini. V sanitarnem kompleksu s prhami bodo gostom na voljo pralni stroj in pomivalno korito ter majhna kuhinja. Ker bo celotno območje neke vrste kamp, bodo dobrodošli obiskovalci s šotori. Če bo šlo vse po načrtih, bodo hiške sprejele prve goste proti koncu junija, za bivanje v njih bo dnevno treba odšteti predvidoma 15 evrov na osebo.
“Pred hiškami bodo lesene mize, klopi za počitek in ognjišče iz istrskega kamna, kjer si bodo turisti lahko sami kaj spekli. Predstavljale bodo kraj srečevanja in spoznavanja, saj nameravamo organizirati razne predstavitve vinarjev, oljkarjev, kmetov. To bo krasen način, da bodo turisti v živo spoznavali lokalne proizvode, ki jih bodo lahko tudi kupili,” niza načrte Mateja Hrvatin Kozlovič.
NATAŠA HLAJ
