Türkovi za zdaj varni pred rušenjem
Razkošni vili z bazenom, ki ju je nad Parecagom na črno zgradila družina Vitoslava Türka, čakata na novo zakonodajo, s katero je minister Samo Omerzel napovedal legalizacijo številnih nedovoljenih objektov po vsej Sloveniji. Odločbi o rušenju sta sicer pravnomočni, saj družina Türk ni uspela s pritožbami in z upravnimi spori, a bo inšpekcija najbrž ukrepala šele po sprejetju nove zakonodaje.
PARECAG > Tam, kjer bi v skladu z gradbenim dovoljenjem morali stati sušilnica sadja in druga gospodarska poslopja, že nekaj let stojita razkošni vili z bazenom in s prekrasnim pogledom na Sečoveljske soline. Družina Türk je v njih preživljala veliko časa, priključili so se celo na elektriko in komunalno infrastrukturo, za katero dolga leta niso plačali niti evra. Od razkritja marca lani, da so omenjeni objekti poleg črne gradnje Marka Jakliča ena večjih in razkošnejših črnih gradenj v Sloveniji, Türkovi tja več ne zahajajo, inšpekcija jim je tudi odklopila elektriko in vodovod.
Na nezakonito gradnjo je bila inšpekcija opozorjena že leta 2007, vendar je koprski inšpektor Pavel Galjanič potreboval kar tri leta, da je opravil prvi ogled. Po razkritju v javnosti je gradbena inšpekcija junija lani le izdala odločbi o rušenju. Zakonca Türk bi morala porušiti svojo hišo z dvema apartmajema, poleg tega pa še vse pomožne objekte, garažo, podhode in celo zunanjo ureditev. Dobila sta tudi prepoved prodaje ali prepisa objektov.
Rušiti bi moralo tudi podjetje Virtus, ki je v lasti sinov Vitoslava Türka in je na istem območju zgradilo hišo s pogledom na morje. Inšpektorji so jim naložili, da morajo ustaviti gradnjo osnovnega počitniškega objekta, armiranobetonskega bazena in kamnitega podpornega zidu. Oba objekta bi Türkovi morali porušiti, vendar se to ni zgodilo, ker so sprožili cel kup pritožb in upravnih sporov. Zdaj pa čakajo tudi na to, kaj bo prinesla spremenjena zakonodaja.
Na očitke, da pri črnograditeljih delajo razlike in da črne gradnje pomembnežev pustijo pri miru, je glavna republiška gradbena inšpektorica Sandra Petan Mikolavčič že pred časom odgovorila, da ni tako. Pojasnila je, da pri inšpekcijskih postopkih in izvršbah upoštevajo predvsem javno korist in javni interes. Prednost pri obravnavi ali rušenju imajo objekti, ki ogrožajo zdravje in življenje ljudi. Upoštevajo tudi vpliv gradnje na okolje, ogrožanje javnih površin, gradnjo v varovanih območjih, zahtevnost objekta, vrsto nadzora in fazo gradnje. TT