Türkovim za zdaj ni treba rušiti

PARECAG > Odločba gradbene inšpekcije za rušitev dveh hiš z bazenom v lasti družine Vitoslava Türka v Parecagu je bila kljub vsem pritožbam pravnomočna in veljavna. Čakala je le na izvršbo. Prejšnji ponedeljek pa je inšpektorat izvršbo odložil.

Türkove nelegalne gradnje v Parecagu še niso porušili, ker še ni prišla na vrsto. Takšne sreče pa ni imelo drugih 21 nepremičnin po Sloveniji, ki so jih letos porušili. V 27 primerih pa so lastniki rušenje preprečili, ker so objekte uspeli legalizirati. Gradbena inšpekcija se z izvršilnimi postopki najprej loti nelegalnih objektov, ki ogrožajo zdravje in življenja ljudi, javno varnost ali premoženje in javne površine ter stojijo v varovanih območjih. Za rušenja so imeli letos na razpolago 197.000 evrov, od tega so doslej porabili dobrih 70.000 evrov - a na inšpektoratu za promet, energetiko in prostor pojasnjujejo, da vseh izvršb, ki jih je opravil pogodbeni izvajalec, še niso plačali.

Türkovi (oziroma podjetje Virtus) so na upravno enoto Piran nekaj dni pred tem oddali vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja. Za kakšne spremembe točno so zaprosili, ne na upravni enoti ne Türkovi ne želijo povedati. “Gre za tehnične uskladitve, ki nimajo nobene povezave z namembnostjo,” je dejala Metka Türk, soproga Vitoslava Türka.

“Vlogo smo prejeli. Vsebuje več sprememb glede na predhodno gradbeno dovoljenje, do katerih se bomo opredelili. Odločitve še ni, postopek ugotavljanja izpolnjevanja pogojev še teče,” pa pravi načelnik upravne enote Piran Ivan Seljak. Dokler upravna enota ne bo odločila o spremembah gradbenega dovoljenja (rok za to ima 60 dni), je rušenje nelegalnih luksuznih hiš v Parecagu zadržano.

Kakšna bo odločitev upravne enote, Seljak ne napoveduje. Je pa lani poleti dejal, da bi bilo Türkove vile možno legalizirati le, če bi občina spremenila prostorske akte. To pa se ni zgodilo.

“Dvomimo, da bodo investitorji na podlagi trenutno veljavnih prostorskih aktov in predvidenih sprememb prostorskega načrta uspeli pridobiti tako spremenjeno gradbeno dovoljenje, s katerim bi lahko legalizirali objekt, vendar bodo končno odločitev - ne glede na našo oceno - sprejeli drugi pristojni organi,” pa pravi direktorica piranske občinske uprave Janja Pavšič. Pri tem pa poudarja, da se občina do (ne)legalnosti stanja objektov ne opredeljuje.

Od decembra lani (ko je začel veljati člen zakona o graditvi objektov, ki omogoča odlog rušenja) je gradbena inšpekcija izdala 318 sklepov o odlogu izvršbe. Gre tako za odloge v skladu z omenjenim členom zakona kot za odloge skladne po zakonu o upravnem postopku. Ločene statistike na inšpektoratu ne vodijo, prav tako nimajo podatka o tem, koliko odlogov izvršbe je bilo izdanih na območju piranske občine.

V osnutek občinskega prostorskega načrta, ki ga pripravljajo, pa ne bodo vnesli Türkovih hiše, apartmajev, bazena in garaže, pač pa tisto, kar jim je omogočalo gradbeno dovoljenje iz leta 2002 - to so gospodarski objekt, podporni zidovi in rastlinjak.

Zdaj je torej na potezi piranska upravna enota, da izda spremenjeno gradbeno dovoljenje ali ga zavrne. Türkovi pa čakajo tudi še na odločitev vrhovnega sodišča, kamor so se obrnili s pritožbo zoper inšpekcijske odločbe. Že dvakrat so poskušali tudi z odlogom izvršbe; uspelo jim je šele v tretje, ko je inšpektorat za promet, energetiko in prostor vlogo sprejel na podlagi 156a. člena zakona o graditvi objektov. Ta predvideva zadržanje rušenja, če v nelegalnem objektu nekdo prebiva in se nima kam preseliti, če v njem opravlja gospodarsko dejavnost in bi rušenje povzročilo večjo škodo ali odpuščanje delavcev, če je inšpekcijski zavezanec dal pobudo za spremembo prostorskega akta in jo je občina sprejela, ali če je vložil popolno zahtevo za izdajo gradbenega oziroma uporabnega dovoljenja.

HELENA RACE