Turneja ministrice po primorskih urgencah

Istra
, posodobljeno:

“Za dobro ljudi gre povsod, ne glede na meje in ozke interese” je ključno sporočilo zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc stroki in ljudem s včerajšnjega obiska v obeh primorskih regionalnih bolnišnicah, kjer si je ogledala še gradnjo urgentnih centrov ter skušala ovreči dvome v novi osnutek pravilnika o organizaciji nujne medicinske pomoči (NMP).

Ministrica Milojka Kolar Celarc (druga z desne) si je v spremstvu v.d. direktorja SBI Radivoja 
Nardina in sodelavcev ogledala gradnjo centralnega urgentnega centra ob bolnišnici.
Ministrica Milojka Kolar Celarc (druga z desne) si je v spremstvu v.d. direktorja SBI Radivoja Nardina in sodelavcev ogledala gradnjo centralnega urgentnega centra ob bolnišnici.Tomaž Primožic/Fpa

IZOLA > “Ni namen rušiti, kar je dobro, čeprav mi to v Istri očitajo. Novi pravilnik je nadgradnja sedanjega sistema, ki bo trajala več let in bo urejena tako, da bo vsem pomoč enako dostopna, saj bodo aktivirana vsa reševalna vozila z reševalci in diplomiranimi kadri, ne glede na teritorialne, občinske in druge meje; te je treba preseči,” poudarja ministrica Milojka Kolar Celarc.

Pravilnik sloni na uradnih podatkih in ni zabetoniran, saj bodo preučili vse prispele pisne pripombe. “Preprosteje bi ga bilo sprejeti in objaviti, a skušamo z razpravami stroki in javnosti dopovedati, da gre za boljšo kakovost, ki se bo začela kazati po zagonu novih urgentnih centrov in satelitskih služb ter po vzpostavitvi dveh dispečerskih centrov.”

V Izoli bo ostal satelitski dispečer kot del novih dispečerskih centrov. Satelitske urgentne službe bodo v Ilirski Bistrici, Postojni in Sežani.

Ministrica navaja, da bo čez tri leta končalo specializacijo 300 zdravnikov družinske medicine in sto zdravnikov urgentne medicine. Oboji bodo okrepili slovensko zdravstvo, ki ima na 1000 prebivalcev 2,5 zdravnika, v EU pa jih je na isto število 3,2 do 3,4.

Ko si je ob prihodu ministrska ekipa ogledala rastoči urgentni center za centralno urgenco CUS ob bolnišnici (SBI), ni vedela, da v njem urgentni pediater ni predviden, čeprav ga zdaj NPM v Istri ima že štiri leta. Predstojnica izolske pediatrije Irena Cetin Lovšin in predstavniki koprskega zdravstvenega doma (ZD), kjer je umeščena predhospitalna enota PHE Obala, poudarjajo, da je bil v novem CUS pediater predviden, a ga je ministrstvo črtalo. “To še lahko uredite, saj mora biti ločen od ostale urgence. Otroci so izpadli iz CUS!” pravi predstojnica.

Da ga ministrstvo ni črtalo, trdi Dušanka Petrič z ministrstva. Ministrica pa je novinarjem zagotovila, da se bo zavzela za pediatra v izolski CUS.

Strokovna direktorica koprskega ZD Ljubica Kolander Bizjak pravi: “Že leta delam v urgenci v Istri, kjer smo se pred štirimi leti poenotili in s celo manj denarja kot dotlej zagotovili ljudem več in boljšo nujno pomoč. V Kopru nobena ambulanta ob odhodu na nujni teren ni zaprta. Istra ima še urgentnega pediatra, ki po novem ni predviden, kot tudi ne tako imenovana A služba. Glede novih specialistov družinske medicine pa: kdo in kje jih bo zaposlil, saj predpisi tega ne dovoljujejo? Podatki PHE Obala, ki jih navaja, niso točni, vanje niso vključeni podatki A ekip Obala, pa tudi ne urgenca s pediatrije. Ministrstvo ne pozna stvarnih razmer.”

Predstavniki osnovnega zdravstva ter bolnišnice so nato nizali vprašanja. Koprski ZD jih je pripravil cel sveženj, a so bili odgovori - večidel iz ust Petričeve - splošni in skopi. Neprijetna je obšla, ko so terjali odgovore, jo je to vznejevoljilo. Slišati je bilo, da je novi pravilnik dober, da podatki iz prakse zavračajo trditve o obleganju urgence zlasti ponoči in med prazniki, saj išče večina pomoč do 15. ure. Pa tudi, da naj zdravniki družinske medicine ostajajo v ambulantah in se posvečajo svojim bolnikom, da pa bodo sprva še tudi morali delati tudi v urgenci. Na to opozarja Matjaž Krajnc iz piranskega ZD: “Gre za razhajanja med pravilnikom in realnostjo, med ustnimi pojasnili in zapisanim. Ali bodo morali ti zdravniki dežurati ob rednem ambulantnem delu, ko pa pravilnik to strogo ločuje? Pripombe že oblikujemo, tudi glede na dobre štiriletne izkušnje CUS Obala, kar zdaj pravilnik vse črta. Tako manjka urgentna služba od 7. do 20. ure z dvema zdravnikoma, kar že imamo. Kot tudi reševalno urgentno ekipo v piranski občini, ki je turistična in jo potrebujemo pol leta, ne le tri mesece.”

Strokovni direktor SBI Felice Žiža je stvaren: “Brez družinskih zdravnikov z dolgoletnim delom v urgenci po zagonu CUS (smo četrti urgentni center v državi) ne bo šlo. Nanje računamo. Pogledati velja izkušnje z urgenc v Italiji, Nemčiji ..., Čeprav ste v pravilnik zajeli evropske usmeritve, so izkušnje v EU različne.”

Podobno meni Zvonko Mihelj iz ilirskobistriškega ZD, kjer tudi snujejo pripombe. Skrbi jih kakovost bodoče tamkajšnje satelitske urgence. JASNA ARKO