Učitelj vožnje Edvard Dečman tudi pravljičar
Edvard Dečman je človek številnih talentov in z bogatimi izkušnjami na različnih področjih. Kruh služi kot učitelj vožnje, med drugim je tudi ljubiteljski fotograf, dobro se znajde z računalniki in prav rad si izmišljuje pravljice.
IZOLA > Najbolj pri srcu mu je pravljica o tem, kako so ježki dobili bodice. Prvič jo je povedal pred približno 40 leti, mogoče kakšnim manj, hčerki Tjaši. V njej nastopajo različne živali in znano je, da jih imajo posebej otroci zelo radi.
Od tedaj je pravljico večkrat pripovedoval raznolikemu občinstvu, denimo nečakom in njihovim prijateljem na rojstnih dnevih in ob podobnih priložnostih. Dobil je vnuka Noela in seveda je tudi njemu pripovedoval o ježkih in njihovih bodicah, prav tako njegovim prijateljčkom v vrtcu. “Vzgojiteljica me je vprašala, kdaj bo pravljica izšla na papirju. Tudi sam sem si od vedno želel, da bi izšla v knjižni obliki, vendar mi ni uspelo,” pravi Edvard Dečman.
A pred kratkim se je končno zgodilo. “Za to je poskrbela hči Tjaša z možem Aljošo. Presenetili so me 27. januarja, na moj 70. rojstni dan. Najbolj prisrčno je, da so vse ilustracije delo vnuka, zdaj desetletnika,” je vesel. Knjiga Kako so ježki dobili bodice je izšla v nekaj izvodih, a ni nujno, da bo tako ostalo. Namenjena je otrokom od vrtca naprej, vključno s prvo triado osnovne šole. Pripovedovalci lahko po želji pravljico podaljšajo tako, da vanjo vpletejo še več živali, pojasni Dečman.
Kot pravi, ima še veliko zamisli za zgodbice za otroke, tudi v povezavi z varnostjo v cestnem prometu.
