Unikatni leseni izdelki v Armeriji
Les ni samo lep, les je čaroben. Najlepši je kot drevo, saj nam daje kisik, preprečuje erozijo in nudi prepotrebno senco, pozimi nas greje, v tem trenutku pa nas gotovo obkroža vsaj en izdelek, narejen iz tega toplega materiala. Čarobnost, ki združuje umetnost in znanost ter nam odpira nov pogled na les, je te dni na ogled na razstavi Čarobnost lesa - svoj prostor je našla v avli palače Armerija na Titovem trgu.
KOPER > Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE in Univerza na Primorskem sta znova privabila razstavo lesenih izdelkov Čar lesa, ki tokrat že 13 leto zapored po vsej Sloveniji predstavlja izbrane lesene uporabne predmete visoke estetske vrednosti in izdelane na Slovenskem.
Profesor dr. Franc Pohleven, pobudnik promocijskih razstav in prireditev Čar lesa, je ob otvoritvi dejal, da je les material prihodnosti, saj je prehod s fosilnih surovin na les še bolj pomemben z vidika boja proti podnebnim spremembam ter reševanja problemov kopičenja nevarnih odpadkov.
V Izoli Proste Celice
V izolskem parku Pietro Copo so na ogled objekti v okviru projekta Proste Celice - Inoviranje v polju med umetnostjo in znanostjo. Osrednji objekt postavitve je drevo iz odsluženega lesa, obdajajo pa ga povezani leseni totemi, nakazujoč na komunikacijo med drevesi. “Temeljna ideja projekta je povezovanje znanosti, umetnosti, tehnologije in izobraževanja ter vzpostavitev situacij njihovega srečevanja. Gre za razvoj nove smeri raziskovanja, ki spodbuja radikalno inovativnost in v inoviranje vpeljuje umetniško razmišljanje,” so zapisali organizatorji. Osrednja dejavnost Prostih celic je vključevala delavnice, spletna predavanja z razpravami in produkcijo večplastnih znanstveno-umetniških objektov. Projekt je zasnoval konzorcij štirih partnerjev, ki ga tvorijo InnoRenew CoE, Univerza na Primorskem, Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici in Kulturno izobraževalno društvo PiNA.
“Ob rasti dreves les s pomočjo energije sonca nastaja iz ogljikovega dioksida, ki se v lesnih izdelkih ohrani še v desetletjih njihove uporabe. Zato je že od razstave Čar lesa v letu 2009 vsak razstavljeni izdelek označen s količino CO2, ki jo je nakopičil in s katero je prispeval k zmanjšanju emisij tega toplogrednega plina,” poudarja Franc Pohleven.
Prepričan je, da bi bilo po koncu epidemije smiselno preiti na industrijo, ki bo slonela na nizkoogljičnih tehnologijah in biomaterialih, kot je les. “Bolj kot kadarkoli v zgodovini človeštva postaja les material prihodnosti, ki nas spremlja od spočetja do smrti.”
Prof. dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem, pa dodaja, da je primorska univerza v svoji Srednjeročni razvojni strategiji za obdobje 2021-2027 namenila posebno pozornost prepletanju znanosti, umetnosti in tehnike ter je razstava Čar lesa lep primer tovrstnih aktivnosti.
V avli palače Armerija bo razstava gostovala do 29. julija, nastala pa je v sodelovanju z Društvom za zaščito lesa Slovenije, direktoratom za lesarstvo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, oddelkom za lesarstvo biotehniške fakultete, med organizatorji pa so še Konzorcij lesarstva za Severno Primorsko regijo, javna agencija Spirit in Svet za les.
