UP bo naslednja štiri leta vodila Klavdija Kutnar
Dekanja Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Klavdija Kutnar je edina kandidatka za rektorja Univerze na Primorskem. Predlagale so jo tri članice, podprli pa še dve. Tak razplet ni presenetljiv, en sam kandidat za rektorja pa tudi ni slovenski precedens: kot edini na listi je bil pred dvema letoma za rektorja največje, ljubljanske univerze, izvoljen Igor Papič.
KOPER > Kandidate za rektorja po statutu univerze predlagajo senati oziroma znanstveni sveti članic, torej fakultete in raziskovalnih ustanov.
Enotna podpora
Volilna komisija za izvedbo rednih volitev rektorja Univerze na Primorskem je prejela vloge treh članic, so tik pred prvomajskimi prazniki sporočili z UP: “Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), Pedagoške fakultete (UP PEF) in Inštituta Andrej Marušič (UP IAM). Vse tri članice so za kandidatko za volitve rektorja predlagale redno profesorico dr. Klavdijo Kutnar, dekanjo UP FAMNIT, ki so jo podprli tudi Senati Fakultete za humanistične študije (UP FHŠ), Fakultete za turistične študije - Turistica (UP FTŠ Turistica) in Fakultete za vede o zdravju (UP FVZ).”
Kdo je Klavdija Kutnar
Klavdija Kutnar je rojena leta 1980 v Ljubljani, kjer je leta 2003 diplomirala, pet let kasneje pa doktorirala na Univerzi na Primorskem pod mentorstvom sedanjega rektorja Dragana Marušiča. Leta 2010 je s Fulbrightovo štipendijo odšla na podoktorsko raziskovalno delo na Ohio State University v Columbusu, ZDA. Na UP se je zaposlila takoj po diplomi, leta 2003. Raziskovalno se ukvarja z algebraično teorijo grafov.
Leta 2012 je postala dekanja Famnita. Lani je dobila naziv redne profesorice za področje matematike in naziv znanstvene svetnice. Ima bogato znanstveno bibliografijo, je članica več uredniških odborov in urednica znanstvenih publikacij, sodeluje pri pripravi mednarodnih znanstvenih dogodkov in je pogosta udeleženka vrhunskih znanstvenih srečanj. Ob številnih drugih znanstvenih in širše družbenih vlogah je letos postala predsednica Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo. Njena sestra dvojčica Andreja Kutnar je izvrstna znanstvenica na področju lesarstva in direktorica Centra odličnosti InnoRenew.
Klavdija Kutnar je torej dobila referendumsko podporo. Brez besed so ostali le na Fakulteti za management (FM). “Senat UP FM se je seznanil s poročilom in stališčem dekana v zvezi z volitvami rektorja. Senat UP FM ni sklepal o kandidatih,” so nam sporočili.
Po neuradnih podatkih naj bi bilo sicer nekaj neuradnih razmislekov o morebitnih protikandidatih, a je prevladal izračun, da tekmec ali tekmica proti Kutnarjevi ne bi imela možnosti.
Glasovanje že 20. maja
Redne volitve bodo 23. maja, predčasne pa že tri dni prej. Po novem zakonu o visokem šolstvu in internih aktih UP imajo pravico do glasovanja visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci, drugi delavci in študenti, pri čemer imajo glasovi posamičnih skupin volilcev različno težo.
Po zakonu o visokem šolstvu morajo sicer biti znanstveni in pedagoški sodelavci na ustanovi zaposleni vsaj polovično ali najmanj četrtinsko, če tako določi interni akt univerze. V veljavnih aktih UP te opredelitve ni. A to so administrativne nianse, ki najverjetneje niso pomembne ob dejstvu, da je na listi samo ena kandidatka. Rektorski kandidat za izvolitev potrebuje večino oddanih veljavnih glasov.
Koga bo Kutnarjeva nasledila
Kutnarjeva bo tako najverjetneje postala četrta rektorica UP. Prva, Lucija Čok, je na volitvah premagala tedanjega dekana FM Egona Žižmonda. Njen naslednik Rado Bohinc je bil boljši od Jurija Tasiča. Dragan Marušič je za svoj prvi mandat tekmoval proti takratnemu direktorju ZRS Darku Darovcu, na prejšnjih volitvah pa za drugi mandat ugnal Rada Pišota in profesorja na FM Roberta Biloslava.
Prvič v zgodovini UP je torej na listi le en kandidat za rektorja. To je tudi v slovenskem univerzitetnem prostoru v zadnjem obdobju redkost, a se je že zgodilo. Kot edini kandidat je bil, denimo, leta 2017, za rektorja univerze v Ljubljani izvoljen Igor Papič. Rektorja Univerze v Novi Gorici imenuje upravni odbor. Funkcijo od prvega dne obstoja univerze opravlja Danilo Zavrtanik.
Sicer so volitve rektorja eno od orodij univerzitetne avtonomije. Slovenija v tem pogledu sodi med evropske države z najbolj neposrednim vplivom zaposlenih in študentov, saj je izid rektorskih volitev dokončen. V številnih državah ga potrjujejo upravni odbori in senati, ponekod celo pristojna ministrstva.