UP zahteva pravično financiranje

Istra
, posodobljeno:

Pod peticijo za pravičnejše financiranje Univerze na Primorskem (UP) se je v tednu dni podpisalo približno tisoč študentov in njihovih podpornikov. Opozarjajo, da bi morala biti najmlajša izmed treh slovenskih javnih univerz deležna večjega kosa državne denarne pogače - namesto 5,6 odstotka celotnega zneska bi morala prejemati 6,7 odstotka.

Seit Demiri: “Če pomislimo, da so stresni testi državo stali 20 milijonov evrov, teh 2,5 milijona, ki jih mlada in perspektivna univerza, kot je UP, pogreša za normalno delovanje, res ni veliko.”
Seit Demiri: “Če pomislimo, da so stresni testi državo stali 20 milijonov evrov, teh 2,5 milijona, ki jih mlada in perspektivna univerza, kot je UP, pogreša za normalno delovanje, res ni veliko.” Ilona Dolenc

KOPER >Sistem financiranja študijskih programov s strani države je neustrezen in do UP nepravičen že tri leta, je lokalni javnosti pred dnevi pojasnil rektor UP Dragan Marušič. Do leta 2010 je država pri izračunih, koliko denarja nameniti posamezni univerzi, še spoštovala 73. člen zakona o visokem šolstvu. Ta pravi, da je pri dodeljevanju denarja univerzam treba upoštevati število vpisanih študentov. “V letu 2011 pa so s podzakonsko uredbo določili fiksne deleže, izračunane na podlagi stanja, ki je veljalo v letu 2010. Ti deleži se do danes niso spremenili, čeprav bi se morali, saj se vpis na UP povečuje,” opozarja Marušič.

2,5 milijona evrov primanjkljaja

Na UP so izračunali, da imajo zaradi takšnega sistema financiranja 2,5 milijona evrov primanjkljaja. Državo pozivajo, naj jim priskrbi ta denar, a ne na račun ostalih dveh univerz. Ta poziv bo v prihodnjih tednih glavna tema pogovorov med vodstvom UP in resorjem ministra Jerneja Pikala, saj je v pripravi predlog novega zakona o visokem šolstvu. Omenjenega 73. člena, ki govori u upoštevanju števila vpisanih študentov, ta predlog ne vsebuje več.

Na UP torej želijo dvoje; da bi novi zakon vseboval ta člen in da bi ga država spoštovala.

Po izračunih, ki so jih na UP pripravili, upoštevaje število svojih študentov in finančno zahtevnost posameznih študijskih programov, bi bilo pravično, če bi UP prejemala 6,7 odstotka skupnega zneska. V iztekajočem se letu, denimo, bi zadostili svojim potrebam s 15,1 milijona evrov iz državnega proračuna, prejeli pa so 12,6 milijona. “Če pomislimo, da so stresni testi državo stali 20 milijonov evrov, teh 2,5 milijona, ki jih mlada in perspektivna univerza, kot je UP, pogreša za normalno delovanje, res ni veliko,” je podobnih misli kot rektor tudi predsednik ŠOUP Seit Demiri. Skupaj s Študentskim svetom UP so si sprva zastavili cilj, da pod peticijo zberejo 408 podpisov. To število namreč ustreza 6,7-ostotnemu deležu vseh vpisanih študentov na UP.

Ne pristajajo na neenakopravnost

“Veseli me, da smo v tako krakem času presegli cilj, pričakujem pa, da se bo v naslednjih dneh ta številka še povečala, saj ne bomo dopustili, da se našo univerzo obravnava neenakopravno. Razvoj UP je v veliki meri odvisen od zadostnega financiranja države,” pravi Demiri.

ILONA DOLENC

Prek spleta in na terenu so študenti doslej zbrali več kot tisoč podpisov pod peticijo za pravičnejše financiranje UP
Prek spleta in na terenu so študenti doslej zbrali več kot tisoč podpisov pod peticijo za pravičnejše financiranje UPIlona Dolenc
Pred četrtkovim prednovoletnim druženjem z lokalnimi veljaki je rektor Dragan Marušič predstavil tudi finančno podhranjenost univerze
Pred četrtkovim prednovoletnim druženjem z lokalnimi veljaki je rektor Dragan Marušič predstavil tudi finančno podhranjenost univerze Tomaž Primožič/Fpa