Uprava za pomorstvo končno v novih prostorih
Pomorstvo bo darilo za svoj dan - dan pomorstva obeležujemo 7. marca - dobilo z zamikom, predvidoma prihodnji teden, ko se bo uprava za pomorstvo preselila v nove prostore ob koprski Marini. Te sta danes slovesno odprla direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec in ministrica za infrastrukturo v odhajanju Alenka Bratušek.
KOPER > “Novi prostori so velika pridobitev za Slovenijo in slovensko pomorstvo,” je poudaril direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec na današnji slovesnosti v Kopru, ki je bila tudi osrednji dogodek ob dnevu pomorstva. Na njem so se zbrali številni predstavniki slovenskega pomorskega gospodarstva in ustanov, povezanih z morjem.
Novi prostori bodo prispevali k še večji varnosti pomorskega prometa, je poudarila slavnostna govornica, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki opravlja tekoče posle. Veselijo pa jo tudi premiki pri strateških projektih za razvoj koprskega pristanišča. “Premiki niso tako hitri, kot bi si želeli, a vendarle so. Včasih plujemo proti vetru, v nevihtah, soočamo se menjavo posadk, a vendar plujemo naprej, v pravi smeri,“ je menila.
4,2milijona evrov znaša naložba v nove prostore uprave za pomorstvo
Drugi tir: že zdaj za 70 milijonov prihrankov
Za pristanišče sta še posebej pomemben podpis pogodbe, s katerim je pridobilo 45.000 kvadratnih metrov dodatnih zemljišč in seveda začetek gradnje drugega tira, ključnega projekta za obstoj in razvoj našega edinega tovornega pristanišča in za dobršen del slovenske logistike. Bratuškova je zadovoljna, da ta projekt ne gre po poti ostalih velikih projektov, ki so se iz meseca v mesec dražili. Pot projekta drugega tira je bila drugačna; potrdili so investicijski program, zdaj pa znotraj njega iščejo rešitve, ki omogočajo prihranke. “V tem trenutku je že na mizi za več kot 70 milijonov evrov prihrankov. Treba je rešiti še vprašanje izkopanega materiala iz predorov, ki ni odpadek, ampak surovina, in tu bo še dodatnih 40 milijonov prihranka. To pomeni, da je ta projekt že cenejši za deset odstotkov,” je številke nizala Bratuškova.
Po novem veliko več prostora, staro stavbo pa bodo prodali
V novi stavbi bo uprava za pomorstvo imela na voljo približno 1300 kvadratnih metrov prostora, kar je 2,5-krat več kot v sedanji stavbi. Sodoben nadzorni center - prostor bodo začeli opremljati že kmalu - bo nared do konca leta. Naložba je skupaj stala 4,2 milijona evrov. Prvi zaposleni se bodo v nove prostore preselili predvidoma v naslednjem tednu, čakajo le še na računalnike. Novi prostori ne bodo prispevali le k še večji varnosti v pomorskem prometu, temveč bodo omogočali tudi boljše razmere za opravljanje drugih nalog. “Imamo velik vpis čolnov, stranke s plovili prihajajo iz vse Slovenije, ob prejšnjih prostorih ni bilo niti primernih parkirišč. Prav tako je veliko kandidatov za izpite za voditelje čolnov, na leto jih je približno 3000. V stari stavbi nismo imeli čakalnice, ljudje so sedeli po stopnicah,” našteva Klinec, vesel, da bo v novi stavbi dovolj prostora.
Dokler ne bo zaživel novi nadzorni center, bodo v sedanjih prostorih uprave ostali nadzorniki, po njihovi selitvi pa bo stara stavba naprodaj.
Galerija pomorske dediščine
Pri ureditvi notranjščine novih prostorov so sodelovali Pomorski muzej iz Pirana, Splošna plovba, Luka in številni drugi s svojimi eksponati, modeli, umetniškimi deli in drugimi predmeti, povezani s pomorstvom. Nova stavba se tako spreminja v svojevrstno pomorsko galerijo, ki omogoča sprehod skozi umetnost in slovensko pomorsko dediščino.
Ob dnevu pomorstva pa je Klinec opozoril, da usoda našega ladjarstva visi na nitki in da ne sme ugasniti. Poudaril je, da bi zato morali narediti vse za ohranitev ladjarskega podjetja ali pa vse začeti znova kot pred mnogimi desetletji: “Vsi, ki tvorimo pomorsko skupnost v Sloveniji, moramo stopiti skupaj in rešiti to zadnjo, zelo pomembno vejo pomorstva, da ne bi šla v zaton - tako kot smo izgubili ladjedelstvo. Sploh ker je znanja še veliko, sploh pa je to eden ključnih zobnikov za vse bodoče pomorce.”
Bratuškova o pilotaži
Ministrica v odhajanju je odgovorila tudi na pomisleke tistih, ki menijo, da ustanavljanje državnega podjetja za pomorsko pilotažo in prenos te dejavnosti nanj ni domena vlade, ki opravlja tekoče posle. Spomnila je, da že pomorski zakonik določa, da se pomorska pilotaža opravlja v obliki gospodarske javne službe, vlada pa je že aprila sprejela sklep, da se bo pomorsko pilotažo kot gospodarsko javno službo izvajalo prek državnega podjetja. “Vse to je bilo sprejeto daleč pred odstopom predsednika vlade. Vsi ostali koraki so le realizacija tega vladnega sklepa,” je pojasnila. Valter Kobeja, lastnik družbe Piloti Koper, ki zadnjih 24 let opravlja pilotažo v Kopru, pa trdi, da država, s tem ko onemogoča njegovo podjetje, sistematično uničuje sistem pomorske pilotaže.
