“Za pravičnejšo delitev luškega denarja”
Ministrstvo za infrastrukturo je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog uredbe, ki se nanaša na upravljanje koprskega pristanišča, s čimer naj bi dosegli “pravičnejši način delitve koncesijske dajatve med koprsko in ankaransko občino”. Kopru bi predlagana sprememba prinesla korist, Ankaran pa bi bil na zgubi.
KOPER > Ministrstvo za infrastrukturo predlaga, da si koprska in ankaranska občina, ki prejmeta polovico koncesnine Luke Koper - druga polovica pripada državi - razdelita ta denar po novem ključu. Ta naj bi bil pravičnejši od sedanjega, so zapisali v obrazložitvi.
Trenutno Koper prejme 55 odstotkov koncesninskih sredstev, ki pripadajo občinam, Ankaran pa preostalih 45 odstotkov. To je glede na predlanske podatke, ki so zadnji dosegljivi, koprski občini navrglo 1,7 milijona evrov, ankaranski pa 1,5 milijona. Od ustanovitve ankaranske občine naprej se je namreč občinski del luške koncesnine razdelil med Koper in Ankaran glede na površino, ki jo zaseda pristanišče. Gre namreč za odškodnino, ker občini zaradi pristanišča ne moreta razvijati drugih dejavnosti.
Po novem predlogu, ki ga predvideva lani noveliran pomorski zakonik, pa naj bi se luška koncesnina delila še glede na število prebivalcev in celotno velikost občine. Ministrstvo za infrastrukturo tako v osnutku uredbe predlaga, da se koncesijska dajatev med občinami deli v razmerju 82 odstotkov za koprsko občino in 18 odstotkov za ankaransko občino. S tem so uslišali predvsem koprskega župana Borisa Popoviča, ki se za “pravičnejšo” delitev koncesnine bori že več let. Upoštevajoč podatke za leto 2016, bi tako koprska občina prejela 2,6 milijona evrov, ankaranska pa zgolj dobrega pol milijona evrov, se pravi milijon manj kot po starem.
Ankaranski župan Gregor Strmčnik tako predlagani spremembi seveda nasprotuje. V Ankaranu so v preteklosti pojasnili, da niso proti zvišanju koncesninske dajatve za Koper, a ne na račun Ankarana, pač pa naj se odškrtne delež državi. Pri novih merilih za razdelitev koncesnine pogrešajo tudi tega, kolikšno površino posamezna občina namenja za dejavnost pristanišča. “Občina Ankaran kar tretjino svoje površine namenja za območje državnega prostorskega načrta za pristanišče,” je pred časom izpostavil Strmčnik in v primeru sprejetja nove razdelitve napovedal uporabo pravnih sredstev. Do sprejetja na vladi pa uredbe ne želi več komentirati. Obrnili smo se tudi na koprsko občino, a njihovega odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli.