Ustavna pravica ali status quo
Civilna iniciativa za ohranitev zelenega Kampolina v Luciji je zbrala dovolj podpisov, da bo moral piranski občinski svet razpisati referendum. Na njem bodo vsi volilni upravičenci v občini odločali o (ne)pozidavi hudourniške grape sredi naselja. Včeraj pa so župan, avtorji načrtov in potencialni investitor predstavili svoje argumente, zakaj je gradnja stanovanj v grapi smiselna.
LUCIJA> Piranski župan Peter Bossman pri tem zastavlja vprašanje: “Si želimo, da se kraj razvija, ali da ostaja status quo?”
“Moje vodilo je dialog, tako je bilo tudi glede načrtov Kampolin - terase,” je odločen župan Peter Bossman. “Usklajevali smo se vrsto let, sprejet je bil šele četrti ali peti predlog, pri tem je bilo upoštevanih ogromno idej najbližjih stanovalcev. Parcialni interesi pa ne morejo biti pred interesom skupnosti,” Bossman komentira odločitev civilne iniciative, da sproži referendum o načrtih za pozidavo grape sredi Lucije. “Glavni podpisnik pod pobudami civilne iniciative je družina, s katero smo imeli usklajevalne sestanke, in smo dosegli kompromis. Na njihovo željo smo objekt pred njihovo hišo znižali na nivo pritličja,” še dodaja Bossman.
Glede na načrte, ki jih je občinski svet sprejel brez glasu proti, bi v degradirani grapi zgradili 42 terasastih stanovanj in podzemno garažo s 130 parkirnimi mesti. Zamisel je taka, da bi s prodajo stanovanj investitor zaslužil dovolj, da bi poplačal tudi urejanje grape, hudournika v njej, gradnjo zadrževalnika za meteorne vode in park.
Ne vedo, koliko bo stalo
Koliko bi vse to stalo, pa investitor Branko Volkar iz podjetja Dib 3 ne ve. Zemljišče v grapi je kupil leta 2005, ker je v njem videl poslovno priložnost, zdaj pa pravi: “Projekt še ni v taki fazi, da bi razmišljali o ceni.” Kljub temu zagotavlja, da bi bila cena stanovanj ugodna, namenjena bi bila mladim družinam, nekaj bi jih dobila tudi občina.
Pred časom je v pogovoru za PN Volkar sicer omenil, da projekt ocenjuje na deset milijonov evrov, včeraj pa je Manca Plazar (vodja občinskega urada za okolje in prostor) stroške grobo ocenila na pet do šest milijonov.
Kljub negotovosti financiranja in referendumu pa projekta na občini ne bi radi ustavili. “Kljub krču bi radi imeli pripravljene projekte za čase, ko bodo investicije spet možne,” pravi Plazarjeva. Poudarja še, da je grapa, ki so jo že leta 2010 namenili pozidavi, tako degradirana, da nima posebne krajinske in uporabne vrednosti. Kljub pozidavi bi v njej ohranili 70 odstotkov zelenih površin, ozelenjene bi bile tudi strehe objektov. “Uredili bi urbani park, pločnik ob robu, ki je zaradi parkiranih vozil zdaj neprehoden, zasadili bi drevored, skozi park in čez otroško igrišče pa bi vodile pešpoti. To bi prispevalo tudi k socializaciji prebivalcev, ki zdaj nimajo skupnega prostora za druženje,” o načrtih še pravi Manca Plazar.
Povsem zeleni park pa bi uredili nekoliko bolj vzhodno v Luciji, kjer je še en bolj neokrnjena grapa.
Bojijo se smeti
Načrtovano gradnjo je odločno podprl tudi Jože Horvat, ki stanuje v Kaju- hovi ulici, najbližji degradirani grapi. Pravi, da si večina sosedov želi, da jo uredijo, “sicer bomo kmalu zasuti s smetmi, ki se pogosto privalijo po hribu navzdol”. Nenazadnje pa bi v sklopu urejanja soteske uredili tudi garaže tamkajšnjih stanovalcev, ki so postavljene brez ustreznih dovoljenj, dodaja.
Gradnjo stanovanj in podzemnih garaž podpira tudi predsednik KS Lucija Franko Fičur. Glede referenduma o tem pa pravi: “Kar me najbolj žalosti je dejstvo, da bo določeno število ljudi, ki je manjše od tretjine prebivalcev Lucije, odločalo o naši prihodnosti.”
HELENA RACE
