V koprski SD priznavajo lastno razglašenost
V koprski stranki SD so po julijskih volitvah, ko so z le tremi sedeži v občinskem svetu dosegli najslabši rezultat v svoji zgodovini, napovedali, da bodo septembra na konvenciji izvolili nove organe in vodstvo. Zdaj je november, a tega še niso naredili. Novosti napovedujejo za čas po državnozborskih volitvah.
KOPER > Razmere v koprski SD so vse prej kot rožnate, priznavajo vidni člani stranke, vključno s predsednikom Sebastjanom Koklom. Julijskim volitvam je sledila napoved odstopa celotnega vodstva. Mandat bi mu potekel marca 2012.
“Takrat smo se zavezali, da bomo predčasno, septembra, sklicali volilno konvencijo. Potem je prišlo do padca vlade in smo po navodilu centrale morali ustaviti vse postopke, ker so se začele volilne aktivnosti. Vso energijo smo morali usmeriti vanje,” pravi Kokl. Še pomembnejši razlog, zakaj ni bilo septembrske konference, je, da v stranki po parlamentarnih volitvah izvedejo nacionalni kongres in volitve vseh organov ter uskladijo mandate organov na vseh ravneh. Torej bi po državnozborskih volitvah morali v Kopru še enkrat voliti celotno vodstvo, kar pa ni smiselno. Volilno konvencijo zato načrtujejo decembra.
Sebastjan Kokl: “V organe so bili izvoljeni nekateri člani, ki temu niso dorasli oziroma tega niso sposobni početi. So škodljivi za stranko.”
“Nujne so korenite spremembe”
Pred tem bi po besedah Kokla morali spremeniti svoj statut, s čimer bi bistveno spremenili sestavo vodstva.
“Zdajšnji statut predvideva 19-člansko predsedstvo. Biti bi moralo manjše, bolj operativno, delovati bi moralo bolj homogeno. Ne pa tako razglašeno, kot je bilo zdaj,” je kritičen Kokl. “Problem je tudi, da predsednik nima nobenega vpliva na to, kdo bodo njegovi ožji sodelavci. Vsaka funkcija je namreč posebej voljena preko članstva. Mislim, da bi si moral predsednik sam izbrati vsaj del najožjih sodelavcev, da bi nastopil z ekipo,” razmišlja.
Prepričan je, da je stranka potrebna temeljite reforme organiziranja in delovanja ter kadrovske prenove. Kaddri so posebej občutljiva točka. “V organe so bili izvoljeni nekateri člani, ki temu niso dorasli oziroma tega niso sposobni početi. So škodljivi za stranko,” trdi predsednik koprskega odbora. Tiste, ki so se izkazali kot izrazito nekonstruktivni in ki imajo v ospredju lastne interese, bi po njegovem mnenju morali izločiti oziroma jih ne bi smeli izvoliti v organe.
Dino Pucer: “Preveč je različnih interesov in ni človeka, ki bi jih združil. Ni pravega programa, niti ljudi, ki bi znali stranko popeljati naprej.”
Rezultat razglašenosti vodstva, tako Kokl, sta bila napovedana “solo” odstopa Marijana Križmana in Luke Jurija po julijskih lokalnih volitvah. “Potem sta si sicer premislila. Prevzel sem svoj del odgovornosti in rekel sem, naj jo tudi vsi drugi. Druga možnost bi bila iskati zaupnico na volilni konvenciji. Nisem bi za to, ker nočem biti še naprej v tej ekipi in nočem podaljševati agonije. Niti najmanj mi ni za to, da bi bil predsednik te stranke. To je sizifovo delo,” je razočaran Kokl, ki ne verjame, da se bo še potegoval za predsednika.
Preveč različnih interesov
Da v koprskem odboru SD ni vse tako, kot bi moralo biti, priznava tudi starosta v stranki in nekdanji župan Dino Pucer: “Preveč je različnih interesov in ni človeka, ki bi jih združil. Ni pravega programa, niti ljudi, ki bi znali stranko popeljati naprej.”
Marijan Križman: “Kritika škoduje predsedstvu. Dosegli smo dno, zdaj je treba navzgor. Nujna je volilna konferenca, ki bi končala to obdobje.”
Kot pravi, so pred štirimi leti v stranki prevladovali konflikti med starejšimi in mlajšimi člani. “Zdaj so vse druge zameglili konflikti med mladimi. Stari smo se umaknili. Razočarani smo nad mladim vodstvom, ki je obetalo veliko, ni pa razumelo, kaj sploh želi. Pred sabo so imeli le lastne interese, niso se osredotočili na prave probleme, kot je, denimo, brezposelnost v regiji, ki je najvišja v državi,” ugotavlja Pucer. Zato bi nujno morali izpeljati konvencijo, na kateri bi izvolili vodstvo, ki bo zastopalo interese članstva in vseh občanov Kopra.
Dvigniti se z dna
Križman pa je prepričan, da kritika škoduje predsedstvu: “Dosegli smo dno, zdaj je treba navzgor. Nujna je volilna konferenca, ki bi končala to obdobje. Poiskati moramo najboljšo, samostojno pot, da bomo na naslednjih volitvah dosegli boljše rezultate. Sem za to, da poskusimo ustvariti novo vrednost skozi ljudi.”
Velik problem je izbira kadrov, ki bi delovali uglašeno. “Bil sem predsednik stranke v Kopru in vem, da to vzame veliko časa, predstavlja veliko odgovornost in prinaša krivdo za vse, kar ni v redu. Zato tega ne bi več počel.”
NIVES KREBELJ
