V 24 urah od obiranja že na trgovskih policah
V Kmetijski zadrugi (KZ) Agraria Koper so izjemno zadovoljni z dosežki projekta za dvig prepoznavnosti in tržne uspešnosti integrirano pridelane zelenjave in sadja, ki so ga izvajali v zadnjem letu. Ugotavljajo, da se je v tem obdobju prodaja tovrstnih lokalnih pridelkov z istrskih kmetij dvignila za dobrih 25 odstotkov.
KOPER > V podjetju Agraria so projekt prijavili na dva razpisa za tako imenovani ukrep 133 v okviru programa razvoja podeželja 2007–2013. Dobrodošla finančna injekcija je pomagala skupinam proizvajalcev živil višje kakovosti pri doseganju boljšega poznavanja teh proizvodov in bolj organiziranega trženja.
Pridelke obirajo v polni zrelosti
Vodja proizvodnje KZ Agraria in vodja projekta Patricija Pirnat pravi, da ima slovenska Istra odlične pogoje za pridelavo zelenjave in sadja skozi vse leto. Vsi pridelovalci pod okriljem zadruge imajo certifikat integrirani, kar pomeni, da so deležni strogega nadzora kakovosti, ki ga opravljajo neodvisne organizacije. Pridelava je podvržena analizi tal, kmetje pa uporabljajo organske pripravke.
“Ta, okolju in uporabniku prijaznejša pridelava, pomeni tudi, da naši pridelovalci na hektar pridelajo manj, torej cenovno težko konkurirajo ceneni zelenjavi iz uvoza. Je pa zato naša zelenjava nedvomno bolj sveža, bogatejša po hranilni vrednosti in edinstvenega okusa, kar ji daje obilje sonca in rodovitna istrska zemlja,” Pirnatova našteva prednosti tovrstne integrirane pridelave. Poudarja, da so pridelki že 24 urah od obiranja na trgovskih policah, pridelke pa kmetje obirajo v polni zrelosti in niso obdelani z nobenimi pripravki za daljšo obstojnost v hladilnicah.
Obilen dež bo kriv za slabo letino
Eden glavnih ciljev projekta je bil dvig letne zmogljivosti integrirano pridelanega sadja in zelenjave. Če so zadružniki pred dvema letoma pridelali 894 ton kakovostnih pridelkov, se je lanska številka zavihtela na 1218 ton. Letos so neugodne vremenske razmere vplivale na manjši pridelek. “Žal bo tokratna jesenska pridelava zelenjave slaba. Zaradi velikih količin dežja ocenjujemo, da bomo izgubili okrog 150 ton pridelane zelenjave in sadja. Kar 80-odstotni pa je bil izpad pri pridelavi melon, lubenic in paradižnika,” našteva direktor KZ Agraria Robert Fakin.
Predstavnik sektorja za razvoj kmetijstva na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Nenad Kobal zagotavlja, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali spodbujati promocijo domače prehranske verige. “Integrirana pridelava kot shema kakovosti ostaja in bo še naprej deležna podpore tudi v novi finančni perspektivi do leta 2020”, obljublja. V ministrstvu bodo dajali prednost razvoju lokalne samooskrbe in kratkih oskrbovalnih verig do 100 kilometrov razdalje.
Veliko stavijo na razvoj Purissime
“Prepričani smo, da bo KZ Agraria tudi v teh zaostrenih pogojih učinkovito pridobila in uporabila ta evropski denar, saj se je že do sedaj pri tem izkazala kot ena najboljših,” je nizal pohvalne besede.
Fakin napoveduje, da se bodo tudi v prihodnje potegovali za evropski denar, na razpise pa bodo prijavljali številne projekte. Mednje sodita tudi ureditev Agrariinega centra v nekdanji izolski vrtnariji in razvoj središča z nasadi in rastlinjaki na Purissimi, med Škofijami in Ankaranom.
“Radi bi oblikovali kakovostno blagovno znamko, zasnovali pilotsko šolo kmetovanja, razvili bi nova semena, še naprej pa zagotavljali avtohtoni sadilni material za kmetovalce in vrtičkarje ter sodelovali z Univerzo na Primorskem,” direktor niza načrte.
NATAŠA HLAJ
