V Dubaju gradijo palme, v Kopru črpajo mulj

KOPER > V prvih dneh septembra bo Koper dobil želeno globino 14 metrov v bazenu in 15 metrov v vplovnem kanalu, zagotavlja Jacques van der Salm, regionalni direktor pri nizozemski družbi Van Oord.

S kopnega ni videti, da bi v kontejnerskem bazenu dogajalo kaj posebnega. Ladje prihajajo in odhajajo, med njimi pa se v bazenu gor in dol premika Dravo Costa Dorada, ki je na zunaj videti kot ena izmed njih. V resnici pa je to ogromen plavajoči sesalec. “Kot vaš doma, le večji,” se šali van der Salm. Na njem delata dve 20-članski večinoma španski posadki, saj delajo brez prestanka 24 ur na dan sedem dni v tednu.

Z palube spustijo sesalno cev do morskega dna, najprej v mulj brizgajo vodo pod visokim pritiskom, da ga zmehčajo in razredčijo, nato pa začnejo sesati to mešanico vode in mulja, ki jo odlagajo v skladišče na palubi. Ko je do vrha polno sive brozge, to traja približno pol ure, odplujejo v tretji bazen pristanišča, kjer na palubo priklopijo ogromno cev, ki mulj in vodo po poltretji kilometer dolgem cevovodu prečrpa v kaseto na ankaranski bonifiki. In nato znova odplujejo na mesto poglabljanja. “V 24 urah naredimo deset ali enajst takšnih krogov,” šteje van der Salm. Če bi si kdo izmislil otok pred Koprom, bi pač Nizozemci material (seveda pa to ne bi smel biti mulj) namesto v kaseto na kopnem spustili na predvideno mesto v morje.

Poglabljanje na komandnem mostu vseskozi spremljajo na monitorjih. “Kot bi imeli ves čas rentgenski pregled morskega dna. Koprsko podjetje Harpha Sea pa nam vsak dan sproti priskrbi podatke, koliko smo poglobili,” pravi Van der Salm.

Nizozemcem sta cevovod pomagala postaviti še Luka Inpo in Adriaing. “Vedno sodelujemo z lokalnimi podjetji,” poudarja Koprčan tunizijskih korenin Noureddine Ayari, ki je sicer zaposlen pri družbi van Oord na drugih projektih v severni Afriki, a zdaj pomaga v domačem kraju: “Bistvena prednost naše tehnologije je, da v ničemer ne ovira prometa v pristanišču, saj se Dravo Costa Dorada lahko takoj umakne, ko prihaja kontejnerska ladja.”

Van Oord sodi med štiri najbolj usposobljena tovrstna podjetja na svetu. Ne preseneča torej, da je ravno ta družba v Dubaju nasipala prestižna Palm Džumeirah in Globus, umetni otočji v obliki palm in globusa. Ima 4000 zaposlenih v poglabljanju in ima 1,8 milijarde evrov prihodkov, od tega 70 odstotkov iztrži zunaj Evrope. “Delamo na zelo velikih projektih, pomembni pa so nam tudi manjši, kot je koprski; takšni projekti prestavljajo 40 odstotkov naših prihodkov po vsem svetu,” pravi Van der Salm. KATJA GLEŠČIČ

Zadnji del operacije opravijo v tretjem bazenu. Polna ladja mulja se približa cevi, ki že čaka v morju ...Katja Gleščič

Dravo Costa Dorada pluje med kontejnerskimi ladjami v prvem bazenu pristanišča, kot bi bila navadna ladja, v resnici pa je to ogromen sesalec Katja Gleščič

V podpalubju lahko shrani 2500 kubičnih metrov materiala, od tega je približno tretjina mulja, dve tretjini vodeKatja Gleščič

... cev potegnejo do odprtine na palubi ...Katja Gleščič

... in skladiščeni mulj prečrpajo v cevovod, ki vodi do kasete za odlaganje mulja na ankaranski bonifikiKatja Gleščič

Poglabljanje nadzirajo na komandnem mostu, kot da bi vseskozi imeli rentgenski pregled morskega dnaKatja Gleščič

Van der Salm kaže bistveni del: sesalec z grabljami tik preden ga spustijo na morsko dnoKatja Gleščič

Z morskega dna potegnejo tudi kakšne dele, ki so jih v morju izgubile kontejnerske ladje. Sicer pa je dno v našem pristanišču kar čisto, ugotavljajo. “V Tuniziji so nam včasih iz cevi skakale tudi ribe ali hobotnice. Tam smo tudi na bombo že naleteli,”Katja Gleščič

Jacques van der SalmKatja Gleščič

Vodja projekta na zemljevidu kaže, da območja tik ob pomolu in pod njim ne morejo poglabljati s tako velikim strojem, kot je Dravo Costa Dorada, ampak so to že naredili z manjšim plovilom Katja Gleščič

Takole vsakokrat spustijo sesalec, povezan s cevjo, v vodo vse do dna in začnejo črpati muljKatja Gleščič