V Istri manj stisk kot v Sloveniji
“Zadnje čase smo zadružniki zelo inovativni,” je na eni strani optimistična Jadranka Vesel, soustanoviteljica razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, ki na drugi strani opozarja na pasti, v katere se zadružništvo ujame. Konferenca o tovrstnem poslovnem modelu je v Koper pritegnila vrsto poslušalcev.
KOPER > Prostovoljna in odprta članstva, demokratično člansko upravljanje, materialna udeležba članov in upravljanje, avtonomija in neodvisnost, izobraževanje, usposabljanje in obveščanje, sodelovanje med zadrugami ter skrb za skupnost je sedem načel, ki opisuje zadružni poslovni model. Za razliko kapitalskih družb, kjer dobiček predstavlja končni cilj, pa v zadrugah ta denar uporabijo kot sredstvo za dobrobit članov.
Kljub temu da mnogi imenovanje zadruga povezujejo s kmetijstvom, pa te oblike podjetništva predvsem v zadnjem času nastajajo na različnih področjih. Med dobrimi praksami, ki so jih predstavili na konferenci v Kopru, so tako Soglasnik, ki deluje na področju prevajalstva, pa Zadrugator, ki si prizadeva za vzpostavitev prve stanovanjske zadruge v Sloveniji in Etri skupnosti, kjer spreminjajo navade na področjih ekologije, ergonomije in etične ekonomije.
Domače predstavnike so na konferenci, ki je pritegnila več kot 80 udeležencev, zastopali Kmetijska zadruga Agraria Koper in Zadruga Bržanija iz Črnega Kala. Natančne statistike, koliko zadrug trenutno deluje, sicer ni, ambasadorka socialne ekonomije v Sloveniji, Jadranka Vesel pa opisuje, da jih na Primorskem vseeno nekaj deluje, nekaj jih je v nastajanju, obstajajo pa tudi socialna podjetja, ki so utemeljena na enakih načelih.
“Istra ni v taki stiski, kot so drugi deli Slovenije,” specifike območja opisuje Veselova, ki opozarja na pasti, s katerimi se zadružništvo sicer trenutno spoprijema v Sloveniji - odnosom skupnosti, države in posameznika do zadrug. Na koncu vendarle ostaja optimistična: ”Zadruge se množijo, zdaj pa je čas, da nekaj skupaj naredimo.”EVA BRANC