V Istri vsaj pet milijonov evrov škode zaradi poplav
Po zadnjih poplavah je Izola še zmeraj obložena z vrečami, polnimi peska. Podjetniki so posušili lokale in jih odprli za goste, poleg prebivalcev pa se tudi odgovorni sprašujejo, kako Izolo in Istro v prihodnje bolje zaščititi pred poplavami. Danes so to počeli v družbi Srečka Šestana, poveljnika Civilne zaščite, in obrambnega ministra Karla Erjavca.
IZOLA, PIRAN > Izolski župan Danilo Markočič je danes gostil piranskega župana Đenia Zadkovića, Srečka Šestana, poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije, in ministra za obrambo Karla Erjavca, tudi svojega strankarskega kolega.
Načrt dolgoročnega boja proti poplavam
Od države istrske občine skušajo pridobiti finančno pomoč pri odpravljanju posledic poplav. V Piranu ocenjujejo, da imajo za več kot dva milijona evrov škode, v Izoli za vsaj 1,8 milijona evrov, v Kopru in Ankaranu pa za več kot 600.000 evrov škode. Po izkušnjah izolskega župana bi lahko finančno pomoč za odpravljanje posledic naravne nesreče prejeli čez leto dni. V tem času pa naj bi nastal tudi načrt dolgoročnega boja proti poplavam, pravi Karel Erjavec.
Že v sredo in četrtek meteorologi napovedujejo nova visoka plimovanja, kar od prebivalcev in odgovornih v vseh štirih istrskih občinah terja še večjo učinkovitost. Konkretnih predlogov, kaj v tako kratkem času storiti, pa nimajo ne Srečko Šestan, ne minister Erjavec, ne oba župana. Ljudi zgolj soglasno pozivajo k samozaščiti.
O kritikah čez sisteme obveščanja prebivalcev, saj v torek sirena ni pravočasno zatulila, pa Šestan odločno opozarja: “Plima je bila napovedana vsaj dva dni prej in ni nobenega opravičila v smislu 'Tega nismo vedeli'. Ljudem ni treba čakati na zvok siren. Že prej naj poskrbijo za svoje premoženje in pred prag postavijo vreče.”
Želje, da bi Izola in Piran dobila svojo merilno postajo za merjenje nivoja gladine morja, pa nihče od zbranih ni želel komentirati. Niso pravi naslov za to vprašanje, so dejali.
Voda je drla skozi fuge
Te dni je izolska občina že naročala nove baraže, ki bodo mesto še bolj učinkovito ubranile pred morjem. “Imamo šest baraž. Uspešno smo jih uporabili na Velikem trgu, v Verdijevi ulici, na Sončnem nabrežju, in zajezili večji del poplavnega vala. Kupili bomo nove baraže, vendar do naslednjega poplavnega vala v Izolo še ne bodo prispele,” nam je povedal Denis Udovič, namestnik poveljnika izolske civilne zaščite.
Baraže in vreče, polne peska, pa ne morejo povsem ustaviti poplav, kar sta ugotovila tudi Rok Kocjančič, najemnik lokala Bariera, in Marjan Kralj, ki je nemočen stal sredi ateljeja, v katerem se je 25 let posvečal ladji Rex in zbiranju z njo povezane kulturne dediščine. Voda je drla skozi razpoke v steni in fuge med ploščicami, utirala si je pot in jo našla vsepovsod.
“V Barieri delujemo sedem let in prvič je voda poplavila skladišče ter lokal z opremo in zalogo, ki smo jo vrgli v smeti. Sprašujemo se, kako se bomo s poplavami soočali v prihodnosti. Trenutne rešitve niso učinkovite. Če je gasilcem v nedeljo še uspelo pravočasno postaviti baraže, jih je v torek plima prehitela,” pravi Rok Kocjančič. Opomogli so si domala vsi izolski gostinci, le lokal Bujol, ki je domala uničen, ostaja zaprt.
Kaj pa Piran?
Piranski župan Đenio Zadković se je s piranskimi gasilci dogovoril, da bodo poiskali skladišče za hrambo protipoplavnih vreč in vsega, kar bi lahko pomagalo občanom v boju proti poplavam. Nočejo, da bi se ponovila zgodba izpred nekaj let, ko se v Istri ni dalo dobiti vreč s peskom in so se ponje vozili na Kozino. Pa jih še kako potrebujejo, saj so ob zadnjem plimovanju razdelili 2500 vreč peska.
Peter Ventin, poveljnik piranskih gasilcev, pravi, da je največ škode nastalo tam, kjer imajo ljudje stanovanja v kleteh. Gregorčičeva ulica je bila tokrat najbolj prizadeta, pojasnjuje Ventin in dodaja: “Priporočamo lastnikom, naj svoje apartmaje rešujejo zdaj in naj ne čakajo na sonce.”
O merilni postaji, ki bi jo želeli, Ventin dodaja: “Ko so obnavljali piranski mandrač, smo se pogovarjali o možnostih, da bi postavili merilno postajo, a zanimanja ni bilo. Zaradi možnosti poplav nas pokličejo približno 30-krat na leto. Takrat se naš gasilec sprehodi po mestu in ko zazna nevarno povišanje nivoja morja, pokliče koprski Center za obveščanje. Gotovo bi bilo bolj smiselno, če bi sami lahko to merili. Centimetri v Kopru lahko pomenijo nekaj povsem drugega kot v Piranu,” še pravi Ventin.
