V Izoli stavijo na razvoj turizma
V Izoli so v drugi polovici lanskega leta veliko govorili o zemljiščih ob morju. Novo seveda ni bilo to, da Argolino prodajajo od leta 2006, ampak da bi pozidali tudi severno obalo med Delamarisom in Rudo. Malo pred koncem oktobra je javnost izvedela, da bi to stalo 300 milijonov evrov.
IZOLA> Od kod naj bi prišli vsi ti milijoni, pa je ostalo vprašanje vse do današnjih dni. Snovalci urbane prenove Izole z Janezom Zemljaričem na čelu so povedali le, da se za naložbo zanimajo v Švici, Avstriji, ZDA, Veliki Britaniji, Rusiji, Turčiji in nekaterih bankah.
300 milijonov za turizem in stanovanja
Triinosemdesetletni Zemljarič, ki je imel precejšen družbeno-politični vpliv že v nekdanji državi SFRJ, je zdaj direktor družbe Urbana prenova Izola (UPI). 10. avgusta 2010 jo je ustanovilo pet podjetij: Projekt obala Izola z Zemljaričem na čelu, Kraški zidar z glavnim direktorjem Radošem Lipanjetom, ljubljanski Energogroup Mirana Gomola in Lane Zadravec, Hypo Leasing z generalnim direktorjem Danijelom Novakom in mariborski Konstruktor VGR, ki ga je tedaj vodil Marjan Pinter.
50.000 obiskovalcev in 1400 delovnih mest?
Njihov vložek so bile parcele. Največ, kar 40 odstotkov, jih ima Hypo Leasing (na Delamarisovem dvorišču jih je dobil od propadlega velenjskega gradbinca Vegrada). Po petino jih imata Kraški zidar in Konstruktor ter po desetino Energogroup in Projekt obala Izola.
Z UPI bi vzpostavili vrhunski turistični, zdraviliški in športno-rekreacijski kulturni center z luksuznimi hotelskimi kompleksi, apartmajskimi naselji in 300 lokali s pestro ponudbo. Uredili bi mednarodni potniški terminal z dnevnimi privezi in kulturno-razvedrilni center. Po oceni Ferda Jordana iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda (LUZ), ki je pripravil projektno nalogo, bi potrebovali najmanj 120.000 kvadratnih metrov bruto etažnih površin. Glavnino (80 odstotkov) bi namenili turističnim zmogljivostim s 1400 posteljami, petino pa za gradnjo 325 stanovanj. Z novo turistično in spremljevalno infrastrukturo naj bi na leto pritegnili dodatnih 50.000 obiskovalcev in s tem omogočili 1400 novih delovnih mest. Kako bi Izolani prenesli pritisk tolikih turistov in kakšna delovna mesta bi jim to prineslo, je zanimalo predstavnika italijanske narodne skupnosti Silvana Saua. Radivoj Nardin (SDS) je poudaril, da si ne želi še enega Bernardina, ki bi sameval čez zimo.
Številne parcele ob morju v lasti bank
V večletni spanec je že zdaj zazibanih 27.000 kvadratnih metrov tako imenovanega trikotnika pri hotelu Delfin, kjer bi moral Konstruktor zgraditi hotelsko-apartmajski kompleks z bazenom. Ker je šel v stečaj, bo lastništvo nad območjem prevzela Gorenjska banka, kot kaže. Bližnja, slabih 24.000 kvadratnih metrov obsežna Argolina, pa je že v rokah Abanke Vipa, prek hčerinske družbe za investicijski inženiring Argoline.
Lani je postalo očitno, da si vse več zemljišč ob morju, na katerih občina snuje razvoj turizma, lastijo slovenske banke. Ne gre namreč spregledati, da utegne tudi deleža Kraškega zidarja in Konstruktorja ob ladjedelnici prevzeti NLB, pri kateri sta gradbinca najela posojilo in ga zavarovala s hipoteko.
Novo leto, nove priložnosti
Upati je le, da se na trikotniku in območju urbane prenove ne bo ponovila zgodba Argoline, ki jo prodajajo, odkar je postalo jasno, da ne bodo mogli uresničiti zamisli o elitni stanovanjski soseski. Nekateri so prepričani, da neuspešni prodaji botruje prenavita cena, ki je v družbi ne razkrivajo (po neuradnih informacijah so pred petimi leti zahtevali 24 milijonov oziroma 1000 evrov za kvadratni meter delno komunalno opremljenih površin in pred dvema letoma 18 milijonov).
Pojavila so se tudi ugibanja, ali Argolina prodajne cene ne zniža, da ne bi (o)slabila bančnih bilanc, saj dvorišče nekdanje tovarne bremeni tudi za približno 20 milijonov hipotek Abanke.
Mogoče pa bo novo leto prineslo tudi nove priložnosti. Prvi mož Argoline Uroš Šuber je namreč pred iztekom starega leta zagotavljal, da se dogovarjajo z morebitnima investitorjema bodisi o prodaji bodisi o partnerstvu v projektu (sami bi vložili zemljišče).
Omenil je, da ne gre nujno za slovenska investitorja in da bi se gradnja v najboljšem primeru začela leta 2014. Občina bi morala prej sprejeti občinski prostorski načrt (OPN) in občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
MIRJANA CERIN
