V Izoli ne režejo pri vzgoji in izobraževanju
“V Izoli se racionalizacije in varčevanja nismo lotili kot v državi, kjer državljani od zategovanja pasu nimajo nič. Država reže prav na področju vzgoje in izobraževanja, medtem ko v Izoli širimo osnovni šoli in vrtec,” je poudaril izolski župan Igor Kolenc na sobotni proslavi ob občinskem prazniku, ki bo sicer v sredo. Občinsko priznanje je izročil Glasbeni šoli Izola za 60 let delovanja.
IZOLA>Igor Kolenc je dejal, da bo občina z dozidavo osnovnih šol Vojke Šmuc in Dante Alighieri za skupaj 1,47 milijona evrov pridobila po štiri nove učilnice. Z obnovo nekdanjega hišniškega stanovanja vrtca Mavrica v Ulici oktobrske revolucije - stala bo 326.000 evrov - pa bo bogatejša za dve novi igralnici. Projekt bodo končali prihodnje leto, ko bodo objekt še nadzidali.
Kljub zdajšnjim likvidnostnim težavam so v Izoli pognali za 11,5 milijona evrov naložb oziroma 19 projektov, tudi ureditev več otroških igrišč in ceste A v Livadah ter javnih sanitarij na Gorkijevi 8 za 95.000 evrov (nared bodo do začetka avgusta). “To niso veliki projekti, vendar bodo pripomogli h kakovostnejšemu življenju občanov,” je menil župan.
Ambasadorji Izole
Kolenc je bil kritičen tudi do vzdušja v državi, češ da je med ljudmi vse več apatije, saj je prihodnost po nekaj desetletjih znova negotova, le sovražnik tokrat ni znan. “Še vedno se nismo naučili spoštovati lastne preteklosti,” je opozoril.
K prepoznavanju Izole so pripomogli snovalci mednarodnega filmskega festivala Kino Otok: režiserja Jan Cvitkovič in Vlado Škafar, direktor Mednarodnega filmskega festivala v Innsbrucku Helmut Groschup in zdaj že pokojni direktor Slovenske kinoteke Silvan Furlan. Leta 2003 so tedanji izolski županji, zdajšnji podžupanji Bredi Pečan, predstavili projekt Kino Otok ter za popotnico dobili pet milijonov nekdanjih tolarjev. Ker so v mesto pripeljali številne svetovne filmske ustvarjalce, so si po mnenju občinskega vodstva prislužili listine za ambasadorje Izole. Kolenc ju je izročil Cvitkoviču in Groschupu, Škafar se prireditve ni mogel udeležiti.
Besenghijeva palača v znamenju glasbe
Občinsko priznanje je podelil ravnatelju Glasbene šole Koper, Iztoku Babniku, obenem predstavniku izolske podružnice, ki so jo ustanovili daljnega leta 1952 v Besenghijevi palači. Prva štiri leta so jo finančno podpirali v Ljubljani, od tedaj jo lokalno okolje. Leta 1969 so jo s piransko glasbeno šolo združili pod okrilje koprske. Tedaj so v Izoli premogli vsega skupaj štiri učitelje in 60 učencev, zdaj imajo 200 učencev in 14 učiteljev. MIRJANA CERIN
