V Izoli od danes tudi reševalci na kolesih
Reševalna služba slovenske Istre Zdravstvenega doma Izola po večmesečnih pripravah z današnjim dnem začenja testno obdobje vključevanja reševalcev na kolesih v delo enote. Preostanek letošnjega poletja bodo namenili preizkušanju zamisli in dopolnjevanju opreme, prihodnje poletje pa naj bi projekt polno zaživel, so sporočili iz zdravstvenega doma.
IZOLA > Reševalci na kolesih bi lahko v določeni meri pripomogli k zmanjšanju obremenjenosti službe nujne medicinske pomoči v poletnem času. “Je določen delež intervencij, kjer morda ni nujno potrebno, da reševalno vozilo izvozi takoj, in je zelo možno, da bodo reševalci na kolesih lahko sami opravili najnujnejše ali celo uredili zadeve tako, da izvoz reševalnega vozila sploh ne bo potreben,” pravi Igor Crnić, vodja reševalne službe slovenske Istre, kjer imajo že večletne izkušnje z vključevanjem kolesarjev v zdravstveno varovanje na prireditvah.
Reševalci na kolesih bodo med občani praviloma ob sobotah, nedeljah in praznikih med 10. in 19. uro na območju med Žusterno in kopališčem Delfin v Izoli. V začetni poskusni fazi bodo reševalci sodelovali v projektu v svojem prostem času, z namenom, da ugotovijo dejanske potrebe po taki obliki reševanja in njene možnosti. Kolesarja bosta vedno v paru, dispečer ju bo ves čas spremljal in ju bo glede na njuno lokacijo po potrebi aktiviral in usmeril na mesto intervencije.
Stroške zagona testne faze projekta ocenjujejo na 2700 evrov. Četrtino zneska so prispevali reševalci sami z dvema kolesoma z osnovno opremo, ki so ju odstopili enoti, v drugo četrtino je vštet strošek servisa koles, dobro polovico zneska pa predstavlja vrednost predelave obeh koles.
Reševalci na kolesih lahko po Crnićevih besedah opravijo praktično vse, kar lahko nenujnega opravi ekipa reševalnega vozila. Med drugim so opremljeni z defibrilatorjem, osnovnimi pripomočki za vzpostavitev dihalnih poti, vratnimi opornicami ... Skladno s kompetencami pa so usposobljeni izvajati tudi naprednejše postopke in posege po navodilih zdravnika.
K uresničitvi projekta so pripomogla številna lokalna podjetja ter vodstvo zdravstvenega doma, ki nosi stroške porabe medicinsko sanitetnega materiala in opreme.
