V Izoli uradno začeli teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij
V Izoli so danes uradno odprli 9. Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki stremi k ozaveščanju o morju in obali ter o potrebi po uravnoteženju njunega gospodarskega potenciala in okoljske trajnosti. V okviru dogodka se bo do petka v Izoli zvrstilo več kot 300 udeležencev iz 20 evropskih držav.
IZOLA > Skozi leta se je dogodek, ki letos poteka pod geslom Močnejše sodelovanje za boljšo prihodnost, razvil v eno ključnih platform za srečevanja in izmenjavo izkušenj med vsemi štirimi makroregionalnimi strategijami EU. "Takšna povezovanja omogočajo hitrejši napredek, spodbujajo inovativne ideje, ustvarjajo sinergije ter prispevajo k boljšim rezultatom in višji dodani vrednosti za makroregionalno sodelovanje," so sporočili z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj.
Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je na današnji novinarski konferenci ocenil, da dogodek postaja osrednje mesto izmenjave dobrih praks med vsemi štirimi makroregionalnimi strategijami EU. Po njegovih besedah v makroregionalnem prostoru regije in države delijo skupne izzive, s katerimi se lahko učinkovito spoprijemajo le, če sodelujejo.
Do petka se bodo v Izoli zvrstili številni dogodki, odprti tudi za širšo za javnost. Program vključuje teme s področja kohezijske politike, krožnega gospodarstva, digitalizacije, pametne specializacije, mehkih veščin ter gradbenih posegov v morju in na kopnem.
Nad izzive s sodelovanjem
"Rezultati projektov čezmejnega sodelovanja na lokalni in regionalni ravni potrjujejo, da je vredno investirati v sodelovanje. Uspešna kandidatura Nove Gorice in Gorice za evropsko prestolnico kulture 2025 ter izvedba skupnih naložb, sofinanciranih s sredstvi EU, ne bi bila mogoča brez uspešnega čezmejnega sodelovanja med mestoma," je poudaril.
Državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Štucin je makroregionalno sodelovanje označil kot priložnost, da s svojim znanjem in izkušnjami razvijamo sodelovanje z državami Zahodnega Balkana, po drugi strani pa lahko v alpski makroregiji izmenjujemo dobre prakse z najrazvitejšimi državami v Evropi.
"Slovenija v letu 2024 predseduje Strategiji EU za alpsko regijo in veseli nas, da slednje že prinaša konkretne rezultate. Na pobudo slovenskih deležnikov bo v času našega predsedovanja podpisana namera o vzpostavitvi makroregionalnega središča za krožno gospodarstvo v Alpah, ki ga bodo vodile slovenske inštitucije. S tem Slovenija prevzema pomembno odgovornost na področju, ki bo v okviru te makroregije v prihodnosti ena izmed prioritet," je navedel.
Kohezijska politika osredotočena na zmanjševanje razlik med regijami EU
V nadaljevanju je potekal visoki politični panel, na katerem so se sodelujoči osredotočili na prihodnost kohezijske politike in usklajevanje programov EU za trajnostni razvoj v vseh štirih makroregijah. Državni sekretar s hrvaškega ministrstva za regionalni razvoj in sklade EU Domagoj Mikulić je poudaril, da mora kohezijska politika ostati osredotočena na zmanjševanje razlik med regijami EU, spodbujanje dolgoročne konvergence in zmanjševanja vrzeli med manj in bolj razvitimi regijami EU ter državami članicami.
Direktor generalnega direktorata za regionalno in urbano politiko Evropske komisije Slawomir Tokarski je dejal, da je panel o prihodnosti kohezijske politike za javnost pomemben, ker so trenutno sredi izvajanja finančne perspektive 2021-2027 in razmišljajo o ciljih nove sedemletne finančne perspektive. Želi si, da bi imeli državljani EU čim več koristi od teh sredstev tudi v prihodnje.