“V Izoli vidimo dobro, tudi če v Ljubljani ne gori luč”
Poslovanje izolskega Zdravstvenega doma (ZD) je bilo zadnji dve leti katastrofalno, lansko poslovno leto je sklenil z 220.000 evri izgube. K temu je le deloma prispeval razvpiti posel z Mabro Inženiringom, v večji meri pa negospodarnost, meni novi direktor Evgenij Komljanec. Pravi, da že varčujejo na vseh ravneh, a ne na škodo bolnikov.
IZOLA> Podatke o poslovanju izolskega ZD je Evgenij Komljanec, direktorovanje je prevzel v začetku leta, predstavil včeraj.
Katastrofalno poslovanje
Poslovni izid za lani, ko je ustanovo še vodila Gordana Kalan Živčec, ocenjuje kot katastrofalen. Nanj je le deloma vplival razvpiti posel z Mabro Inženiringom, ki je njegovo predhodnico tudi odnesel s stolčka.
Komljanec našteva: “V lanskem poslovanju znaša razlika med odhodki in prihodki kar 220.000 evrov, izguba je katastrofalna in sramota za našo ustanovo. Naj spomnim, da je poslovni izid v zadnjih dveh letih zdrsnil s 165.000 evrov dobička na 220.000 izgube, kar pomeni kar 360.000 evrov razlike pri prihodkih, ki znašajo 3,6 milijona evrov. To pa je nepojmljivo.”
Primer Mabra
Glede posla z Mabro Inženiringom, ki je prišel na dan na začetku letošnjega leta in glasno odmeval v javnosti, Komljanec pravi, da poroštvo Mabri ni bistveno vplivalo na poslovni izid.
“Bilo pa je nesmiselno, šlo je za neodgovorno izpostavljanje javnega denarja, torej ZD Izola, za interese, ki z ZD niso povezani,” pojasnjuje direktor.
Izolski ZD je včerajšnjo tiskovno konferenco izkoristil za zahvalo pediatrinji Marisi Višnjevec Tuljak, ki je po izboru revije Viva v akciji Moj zdravnik 2011 dobila priznanje Moja pediatrinja 2011. V tej akciji je priznanje Moj zdravnik 2001 dobil za področje splošne medicine Peter Bossman, ki ima koncesijsko ambulanto v Kopru.
Zakaj torej takšna odločitev? Evgenij Komljanec razkriva: “Šlo je za netransparentno pomoč Mabri in Zdravniški zbornici Slovenije (ZZ), ki ji predseduje Gordana Kalan Živčec. Natančneje - ta denar so potrebovali, da so v novih prostorih ZZ lahko priklopili elektriko. V Izoli pa vidimo dobro, tudi če v Ljubljani ne gori luč.”
Manj uprave in varčevanje
Zaradi rdečih številk so se takoj na začetku leta že lotili sanacije. “Bistven ukrep, ki smo ga že izpeljali, je krčenje uprave - prerazporeditev del v upravi in racionalizacija poslovanja na vseh področjih. Gre za varčevanje na vseh ravneh, a ne na škodo bolnikov,” pravi sogovornik. “Eno z drugim bo obrodilo boljši poslovni izid. Vendar obeti za bilanco ob četrtletju še niso dobri, vendar nam je svet zavoda naložil, da sme izguba znašati le 90.000 evrov.”
Komljanca skrbi poslovanje, nadeja pa se, da bodo varčevalni ukrepi prve sadove obrodili že to pomlad, še zlasti po zuaslugi zmanjševanja stroškov dela. “V dveh letih so namreč ti stroški narasli za 550.000 evrov, kar je po moje grozovito. Kljub temu, da varčujemo, pa ostaja raven zdravstvenega varstva prebivalstva na enaki ravni, in to z bistveno nižjo vsoto razpoložljivega denarja, kar terja veliko posluha in tudi znanja.”
Pristavlja še, da si bodo znova prizadevali tudi za pridobitev ambulante za diabetike, čeprav ocenjuje, da je za to le malo možnosti. ”To že moji predhodnici, kljub vehemenci, ni uspelo,” pribija direktor.
JASNA ARKO