V Izoli zaključujejo gradnjo šestih suhih zadrževalnikov za zmanjševanje poplavne ogroženosti

IZOLA > Po navedbah direkcije bo po izvedbi načrtovanih ukrepov območje južno od Izole varoval celovit sistem šestih suhih zadrževalnikov, od katerih jih je pet umeščenih na kmetijskih površinah. Obstoječi zadrževalnik pri nekdanji Mehanotehniki pa je umeščen vzhodno od mesta ob priključku na nekdanjo hitro cesto.

Direkcija RS za vode na območju Izole zaključuje projekt ureditve petih novih suhih zadrževalnikov ter prenove obstoječega pri nekdanji tovarni Mehanotehnika.

Foto: Direkcija Rs Za Vode

Aktivirajo se le ob večjih padavinah

Ob običajnih razmerah zadrževalniki ostajajo prazni in ne spreminjajo vsakodnevnega videza prostora, aktivirajo se le ob večjih padavinah. Ob intenzivnih padavinah bodo tako začasno zadrževali hudourniške vode ter jih po umiritvi razmer nadzorovano odvajali v vodotoke.

"Na ta način se zmanjšujejo konice pretokov in poplavna ogroženost dolvodnih območij, kjer se nahajajo stanovanjski objekti, prometna infrastruktura ter drugi pomembni objekti in površine. Projektne rešitve temeljijo na hidroloških in hidravličnih analizah ter so načrtovane za zmanjševanje poplavne ogroženosti pri 100-letnem poplavnem dogodku," so pojasnili.

Da so takšni projekti dolgoročna naložba v varnejši prostor, je dejal vršilec dolžnosti direktorja direkcije Roman Kramer. "Šest suhih zadrževalnikov v Izoli bo ob močnem deževju zmanjšalo poplavno ogroženost naselij in infrastrukture ter povečalo odpornost območja na vse pogostejše ekstremne vremenske dogodke," je dodal.

Direkcija RS za vode na območju Izole zaključuje projekt ureditve petih novih suhih zadrževalnikov ter prenove obstoječega pri nekdanji tovarni Mehanotehnika.

Foto: Direkcija Rs Za Vode

Pomembna naložba v dolgoročno prilagajanje prostora na podnebne spremembe

Projekt po navedbah direkcije predstavlja pomembno naložbo v dolgoročno prilagajanje prostora na podnebne spremembe ter krepitev odpornosti območja na vse pogostejše ekstremne vremenske dogodke. Poleg zmanjševanja poplavne ogroženosti prispeva tudi k večji zanesljivosti prometnih povezav, boljši dostopnosti do pomembne javne infrastrukture in učinkovitejšemu ukrepanju ob poplavah.

Po analizi Inštituta za hidravlične raziskave bo projekt neposredno koristil okoli 1500 prebivalcem, katerih objekti se nahajajo na območjih, kjer se zmanjšuje poplavna ogroženost. Posredne koristi bo imelo dodatnih nekaj več kot 19.800 prebivalcev predvsem zaradi boljše dostopnosti do prometne in druge pomembne javne infrastrukture ob poplavnih dogodkih.

"Skupno bo tako po navedeni metodologiji od izvedenih ukrepov korist imelo 21.322 prebivalcev. Ti podatki predstavljajo strokovno oceno, izdelano na podlagi hidravličnega modeliranja in prostorskih analiz različnih poplavnih scenarijev," so še pojasnili na direkciji.

Projekt je bil izveden v okviru načrta za okrevanje in odpornost ter predstavlja tudi del sistematičnih vlaganj direkcije v ukrepe za zmanjševanje poplavne ogroženosti, večjo odpornost prostora na podnebne spremembe ter dolgoročno varovanje ljudi, premoženja in infrastrukture.