V Kidričevi ulici v Kopru ne bo hotela
V obnovljeni stavbi v Kidričevi ulici 44 v Kopru skoraj zagotovo ne bo zaživel manjši mestni hotel. Bližnja soseda, Vlasta Ledi, ki že od vsega začetka nasprotuje gradnji, si bo lahko oddahnila, investitor Viktor Brezar pa je zaradi spleta zanj neugodnih okoliščin tako ali tako vrgel puško v koruzo in se namerava iz te zgodbe do nadaljnjega umakniti. Zanimivo, da je tokratni sosedski spor začinilo tudi ponujanje denarne podkupnine, ki pa očitno ni obrodilo sadov.
KOPER> Vlasta Ledi, ki je od Brezarjeve hiše v bližini koprske Taverne oddaljena le kakšen meter, je prepričana, da se je investitor obnove in nadgradnje stavbe v starem mestnem jedru, ki je varovano območje, lotil brez veljavnega gradbenega dovoljenja. Kot najbližja soseda ima v postopku status stranske udeleženke, zato je že od vsega začetka nasprotovala izdaji dovoljenja, saj je prepričana, da je piranska območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) investitorju odobrila preveč ohlapne kulturnovarstvene pogoje v soglasju za nadzidavo objekta. Ledijeva je zato vložila zahtevo za obnovo postopka in razveljavitev soglasja.
“Ne razumem, zakaj so spomeničarji v nekaterih precej manj spornih primerih zelo zahtevni in strogi pri izdaji soglasja, medtem ko drugim na veliko popuščajo in dovoljujejo posege, ki v prostorskih dokumentih sploh niso mogoči oziroma so prepovedani. Na starih stavbah v zaščitenih jedrih namreč ni dovoljena nadzidava. Zakaj Brezar to lahko počne s privoljenjem zavoda?” se sprašuje Ledijeva. Za primerjavo pove, da je hotela urediti le slab meter dolg in prav toliko širok nadstrešek nad svojim balkonom, a ji je zavod postavil tako zahtevne pogoje, da je od namere odstopila, saj je ocenila, da bi morala za takšno konstrukcijo odšteti precej denarja.
Kdo komu kuka v spalnico?
Sicer pa naša sogovornica nima dlake na jeziku in pove, da jo je Brezar podkupoval z denarjem, če bi mu le dala mir. Po objavi članka v enem od medijev pa da ji je celo verbalno grozil, o čemer je obvestila policijo.
Ko smo Viktorja Brezarja vprašali, ali je Ledijevi res ponujal denar in koliko, nam je prostodušno priznal, da njene navedbe držijo. “Res je, le da je ona zahtevala 7000 evrov, jaz pa nisem bil pripravljen odšteti toliko denarja.” Pa tudi sicer ji ne ostaja dolžan, saj je pogovor z nami nadaljeval v podobnem slogu: “Gospa pravi, da lahko z mojega okna gledam v njeno spalnico. Lahko bi rekli tudi obratno, le da jaz ponoči spustim žaluzije in mi nihče ne more kukati noter. Pa naj tudi ona zapre polkna ali kako drugače zastre okna!”
Kakorkoli, Brezar je obupal in pravi, da mu je zdaj zelo žal, da so se sploh lotili tega projekta, s katerim so nameravali v mestu ponuditi novo turistično vsebino. Čudi ga, da se okrog obnove dviguje toliko prahu, saj da so gradili tako, kot je zapisano v projektih, ki so na upravni enoti dobili zeleno luč.
Počakal bo na razsodbo sodišča
“Hišo smo obnovili v obstoječih tlorisnih gabaritih in v višini, ki jo zahtevajo prostorsko ureditveni pogoji. Strokovnjake spomeniškega varstva smo zaprosili za dovoljenje za ureditev frčade v drugem nadstropju, za kar so nam izdali soglasje,” pojasnjuje Brezar, ki že nestrpno pričakuje razsodbo upravnega sodišča, ki ugotavlja, ali je pritožba Ledijeve na izdano gradbeno dovoljenje sploh upravičena in ali soseda lahko zahteva obnovo postopka.
Je torej zamisel o manjšem hotelu, ki bi oplemenitil ponudbo turističnih namestitev v mestu, padla v vodo? “Sem dokaj črnogled. Ves čas smo stisnjeni v neke klešče. Tega nam ni treba doživljati. Pojenja nam energija. Če bo treba, bomo vse skupaj prodali in šli dalje. Ne vem,” je nezadovoljen Brezar. Dodal je še, da je v hiši 15 apartmajev, ki imajo okrog 25 kvadratnih metrov površine, vendar še ne zna povedati, kdaj jih bodo lahko začeli tržiti. “Do nadaljnjega jih bomo pustili nedokončane, ker bomo počakali, kako bo rešena pritožba Ledijeve,” napoveduje nesojeni hotelir Brezar. NATAŠA HLAJ
