V Kopru o kitih, delfinih in želvah
Kiti, delfini in morske želve so skupna naravna dediščina in odgovornost vseh jadranskih držav. Da gre za resno problematiko, priča podatek, da se v Jadranu letno v mreže ujame več kot 11.000 želv. O skupni skrbi za te živali bo 25 vodilnih evropskih raziskovalcev govorilo na tridnevni konferenci, ki se danes začenja v Kopru.
KOPER > Srečanje in delavnica mednarodnega projekta NETCET - Mreža za varstvo kitov, delfinov in morskih želv v Jadranu gosti Inštitut za biodiverzitetne študije Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Univerze na Primorskem (UP), na njem pa se bo zbralo 25 vodilnih evropskih raziskovalcev in strokovnjakov s področja biologije in varstva morskih sesalcev in morskih želv.
Kiti, delfini in morske želve so skupna naravna dediščina
Kiti, delfini in morske želve so skupna naravna dediščina in skupna odgovornost vseh jadranskih držav, s katerimi posamezna država ne more upravljati sama. Zato je mednarodno sodelovanje ključnega pomena pri načrtovanju učinkovitih in dolgoročnih strategij njihovega varstva, so zapisali v koprskem ZRS.
Ugotavljajo, da so problemi varstva biodiverzitete morja podobni v vseh državah ob Jadranu, in prav Jadransko morje, še posebej njegov severni del, je pomemben habitat za morske želve in delfine.
V Jadranu se vsako leto v mreže naključno ujame več kot 11.000 želv
“Žal pa te živali ogrožajo številne človeške aktivnosti, predvsem tiste povezane z ribištvom, obalnim turizmom in pomorskim prometom. Tako se v Jadranu vsako leto naključno ujame več kot 11.000, v Sredozemlju pa več kot 130.000 morskih želv, predvsem v povlečne in stoječe mreže ter na trnke. Mnoge poginejo zaradi naletov hitrih plovil,” ugotavljajo.
Mnoge od teh smrti je možno preprečiti s pravilnim ravnanjem. V okviru srečanja bo Univerza na Primorskem tako v četrtek v sodelovanju s strokovnjaki z univerz v Padovi in Bariju pripravila tudi delavnico o ravnanju s poškodovanimi ali nasedlimi želvami in delfini.
Poleg tega strokovnjaki UP v okviru projekta vodijo raziskavo identifikacije ključnih habitatov morskih želv v Jadranu skozi satelitsko spremljanje živali, obenem pa izvajajo vrsto drugih raziskovalnih, izobraževalnih in drugih aktivnosti, usmerjenih v varovanje morskih sesalcev in želv ter celotnega morskega okolja. Univerza pri teh aktivnostih sodeluje tudi s pridruženim partnerjem projekta, Zavodom RS za varstvo narave, ter s Slovenskim društvom za morske sesalce Morigenos in Akvarijem Piran.
STA
