V Kopru odprli serminsko vpadnico, ki naj bi razbremenila lokalni promet

KOPER > “Nova serminska vpadnica je pomembna pridobitev za Koper, Luko Koper in slovensko prometno omrežje. Z njo izboljšujemo dostopnost pristanišča, prispevamo k večji pretočnosti tovornega prometa in razbremenjujemo obstoječe cestne povezave,” je ob odprtju poudaril predsednik uprave Darsa Peter Drobež.

Koper je tako po skoraj dveh desetletjih načrtovanja in dobrih dveh letih gradnje vendarle dobil cestno povezavo, ki so jo predvideli že ob gradnji avtoceste do mesta. Pri ankaranskem križišču je namreč že vrsto let čakal nedokončan odcep za Luko Koper, tovornjaki pa so morali do pristanišča uporabljati druge, precej bolj obremenjene cestne povezave.

Nova dvopasovna cesta poteka od avtocestnega priključka za Luko Koper, južno od Sermina, do mostu čez Rižano, kjer se navezuje na obstoječi dostop do pristaniškega vhoda V2 in Petrolovega terminala goriv. V okviru gradnje so uredili tri nivojska križišča in sedem priključkov, razširili dva nadvoza nad naftovodi ter sanirali most čez Rižano.

Po starih cestah četrt milijona tovornjakov manj?

Največjo pridobitev si od odprtja nove ceste obetajo v Luki Koper. Predsednica uprave Nevenka Kržan je pojasnila, da so lani v pristanišču našteli približno 490.000 tovornjakov. Z novo prometno povezavo naj bi se pomemben del tega prometa umaknil z bertoške vpadnice in cest v bližini mestnega središča.

Uradnega odprtja sta se poleg koprskega župana Aleša Bržana in predsednice uprave Luke Koper Nevenke Kržan udeležila tudi predsednik uprave Darsa Peter Drobež ter državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Damijan Jaklin.

Foto: Sta

“Če bo polovica tovornjakov uporabljala novo serminsko vpadnico, bosta druga dva vstopa razbremenjena za okoli 250.000 vozil letno,” je pojasnila. Pri tem gre za oceno pričakovanega učinka, ne za že zagotovljeno zmanjšanje prometa. Koliko tovornjakov bo dejansko uporabljalo novo prometnico in kako občutna bo razbremenitev obstoječih cest, bo pokazal čas.

V Luki Koper so sicer tovornjake iz bližine mestnega središča začeli umikati že pred odprtjem nove vpadnice. Pomemben korak je bila selitev kamionskega terminala iz Kopra na Sermin v začetku leta 2024. Po podatkih pristanišča se je delež tovornjakov, ki so uporabljali serminski vhod, že takrat povečal z 19 na 43 odstotkov. Z novo cesto bo do tega vhoda zdaj mogoč še neposreden dostop z avtoceste.

“Že s prestavitvijo parkirišča za tovornjake iz centra Kopra v zaledje smo razbremenili stari vhod, kjer sedaj poteka še približno 15 odstotkov prometa. Na novi odsek bomo preusmerili praktično vse tovore razen kontejnerjev, stari vhod pa bo kljub temu ostal odprt,” je še obrazložila predsednica uprave Luke.

Vsi trije pristaniški vhodi bodo torej ostali v uporabi, spremenile pa se bodo predvsem poti, po katerih bodo tovornjaki prihajali do njih. Nova cesta naj bi razbremenila predvsem bertoško vpadnico, po kateri bo sicer še naprej potekal pomemben del tovornega prometa, zlasti kontejnerskega.

Koristi za pristanišče in prebivalce

Da pomen nove prometnice presega zgolj potrebe koprskega pristanišča, je poudaril tudi državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Damijan Jaklin.

“Za okoliške prebivalce in vse, ki se vozijo po tem območju, je ključno, da nova povezava pomaga razbremeniti obstoječe cestne povezave in zmanjša vpliv tovornega prometa na širše okolje, kar je izjemnega pomena tudi za sprejemljivost Luke Koper v tem prostoru,” je izpostavil.

"Z novo Serminsko vpadnico izboljšujemo dostopnost pristanišča in ustvarjamo boljše pogoje za učinkovito delovanje v logistiki," je poudaril predsednik uprave družbe DARS Peter Drobež.

Foto: Žiga Godina

Manj tovornjakov na dosedanjih prometnicah naj bi tako prineslo koristi ne le pristanišču in logističnim podjetjem, temveč tudi prebivalcem Kopra in okoliških naselij, ki se že vrsto let soočajo z obremenitvami zaradi tovornega prometa. Nova prometnica pa ni namenjena izključno tovornjakom. Uporabljajo jo lahko tudi vozniki avtomobilov, ki zanjo ne potrebujejo vinjete. Cestnina se na tem odseku plačuje le za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone.

Za cesto 9,4 milijona, celotni stroški višji

Pogodbo za gradnjo serminske vpadnice je Dars konec maja 2024 podpisal s konzorcijem podjetij CPK in Kolektor CPG, dela pa so stekla junija istega leta. Pogodbena vrednost gradbenih del je znašala 7,68 milijona evrov brez davka oziroma 9,37 milijona evrov z DDV. Skupni stroški projekta so bili višji, približno 14 milijonov.

Prav arheološke raziskave na območju Sermina so bile eden od razlogov, da je cesta tako dolgo ostajala le v načrtih. Trasa namreč poteka prek arheološko bogatega območja, zaradi česar so morali pred gradnjo opraviti obsežne raziskave.

Pri financiranju posameznih del so poleg Darsa sodelovali še Petrol, Elektro Primorska, Direkcija RS za infrastrukturo in Mestna občina Koper. Evropska komisija je za gradnjo odobrila nekaj več kot štiri milijone evrov nepovratnih sredstev.

Ob gradnji vpadnice so uredili tudi del komunalne in elektroenergetske infrastrukture, ki bo v prihodnje omogočala nadaljnji razvoj pristanišča in njegovo priključevanje na zmogljivejše električno omrežje.

Na vrsti je še bertoška vpadnica

Odprtje serminske vpadnice pa ne pomeni konca večjih prometnih posegov v okolici Kopra. Poleti so namreč stekla tudi dela za razširitev 1,6 kilometra dolge bertoške vpadnice v štiripasovnico. Skoraj 24 milijonov evrov vredna naložba vključuje tudi ureditev navezave kolesarske poti Parenzana, končana pa naj bi bila v začetku leta 2028.

Nevenka Kržan

Foto: Žiga Godina

Obe prometnici naj bi skupaj omogočili učinkovitejši dostop do pristanišča in razbremenili lokalno cestno omrežje. Z novo serminsko vpadnico je tako Koper dobil pomemben del dolgo pričakovane prometne ureditve. Ali bodo njene koristi tudi v vsakdanjem prometu tako velike, kot napovedujejo ob odprtju, pa bodo najbolje pokazale prometne razmere na bertoški vpadnici in cestah ob mestnem središču. •