V Kopru padle cene stanovanj

LJUBLJANA > V večini urbanih območij se povprečne cene rabljenih stanovanj glede na predhodno polletje niso bistveno spremenile, opaznejši padec so beležili le v Celju in Kopru.

V Celju je s 1030 evri cena prvič po letu 2009 padla pod tisto v Mariboru ter je bila za skoraj 16 odstotkov nižja kot v prvem polletju in za 11 odstotkov nižja kot v drugem polletju lani.

V Kopru je bila s 1820 evri za 13 odstotkov nižja cena kot v prvem polletju in za 8,5 odstotka nižja ko v drugem polletju lani.

Precej več prometa

V Ljubljani je znašala 2020 evrov, s čimer je bila 6,5 odstotka nižja kot v prvem polletju lani in za 1,5 odstotka višja kot v drugem polletju lani.

Povprečna cena je bila sicer nekoliko nižja kot v prvem poletju lani in na enaki ravni kot v drugem lanskem polletju. Promet se je glede na drugo polovico lanskega leta občutno okrepil, ugotavlja Gurs.

Kot kažejo še vedno preliminarni podatki za prvo polletje 2014, se zaustavlja trend padanja cen rabljenih stanovanj, ki je bil značilen za zadnja tri leta, medtem ko se za stanovanjske hiše zaenkrat še nadaljuje, je v danes objavljenem poročilu za prvo polletje zapisala Geodetska uprava RS.

Povprečna cena rabljenega stanovanja na ravni države je znašala 1490 evrov na kvadratni meter, s čimer je bila za tri odstotke nižja kot v lanskem prvem polletju in nespremenjena glede na lansko drugo polletje, ko je prvič od začetka sistematičnega spremljanja cen nepremičnin leta 2007 padla pod mejo 1500 evrov za kvadratni meter.

Po opaznem padcu prometa s stanovanjskimi nepremičninami v drugi polovici lanskega leta, se je ta v prvem polletju letos občutno okrepil. Trend rasti, sicer bistveno šibkejši, je kazal tudi promet s poslovnimi nepremičninami.

Cene hiš se še vedno nižajo

Cene rabljenih hiš še vedno padajo; v prvem polletju letos v primerjavi s prvim polletjem 2013 je bila cena nižja za 10 odstotkov, v primerjavi z drugim polletjem 2013 pa za tri odstotke. Na ravni države je bila povprečna cena s pripadajočim zemljiščem v prvem letošnjem poletju najnižja od začetka spremljanja cen.

Zmeren trend padanja cen kažejo poslovne nepremičnine, nihanja cen zazidljivih zemljišč pa so prevelika, da bi bilo mogoče njihov trend zanesljivo oceniti, pravijo na Gursu. Cene kmetijskih zemljišč že nekaj let kažejo trend rahlega naraščanja.

Cene gozdnih zemljišč, če se ne upošteva sezonski vpliv, v prvi polovici leta niso pokazale bistvenih sprememb. Vpliva žledoloma, ki je februarja močno prizadel slovenske gozdove, tako na trgu gozdnih zemljišč še ni bilo zaznati. Pričakovati pa je, da bodo v bodoče, vsaj srednjeročno, vendarle vplivale na cene gozdnih zemljišč, ocenjujejo na Gursu.

Za nova stanovanja tudi 4000 evrov na kvadratni meter

Na trgu novih oziroma prvič vseljivih stanovanj so tudi v prvem polletju letos, kot že ves čas od začetka krize leta 2008, beležili skromen promet in dolg prodajni čas. Pretežni delež prodaj so predstavljala stanovanja iz nasedlih projektov. Razmeroma nizke cene teh stanovanj še naprej ustvarjajo pritisk na cene novih stanovanj, kar vzdržuje razmeroma močan trend padanja cen stanovanjskih nepremičnin na primarnem trgu, ugotavlja Gurs.

Od julija lani (odkar je treba poročati tudi o kupoprodajnih poslih z nepremičninami, pri katerih je bil obračunan DDV) do konca julija letos je bilo evidentiranih 450 prodaj prvič vseljivih stanovanj. Več kot polovico teh je bilo zgrajenih leta 2010 ali prej. Manj kot petina je bila prodana v roku enega leta od zgraditve.

Večinoma je šlo za stanovanja iz nasedlih projektov. Cene pri teh z vključeno garažo ali parkirnim prostorom so se gibale med 1000 in 2500 evrov na kvadratni meter. Cene za novozgrajena stanovanja so segle tudi prek 4000 evrov na kvadratni meter.

STA