V kulturi zmanjkuje denarja za plače
Direktor Pokrajinskega muzeja Koper Luka Juri je včeraj odpovedal delovno razmerje uslužbenki. A se je prenaglil; ker je namestnica sindikalne zaupnice, je odločitev zatem preklical. Toda nekdo iz muzeja bo vseeno ostal brez službe, saj muzeju zmanjkuje denarja za plače.
KOPER > Delovna zakonodaja ščiti sindikalne zaupnike, ki jim ni mogoče odpovedati delovnega razmerja brez vednosti in soglasja sindikata. Kljub temu je direktor Pokrajinskega muzeja Luka Juri to skušal storiti. “V svoji sindikalni karieri tega še nisem doživel,” je bil presenečen Damjan Volf, izvršni sekretar sindikata KS 90. Sprašuje se, kako lahko direktor tako pomembne ustanove, kot je muzej, to spregleda.
Muzej dobi 40.000 evrov manj na leto
O napaki je obvestil Jurija, ki je nato odpoved preklical. A to ne pomeni, da bodo vsi v muzeju obdržali službo. “Direktor je spregledal svojo napako. Povedal je, da v Pokrajinskem muzeju ni denarja in da so odpuščanja nujna,” je še povedal Volf.
Juri potrjuje Volfove besede in krivdo za kadrovske reze iz poslovnih razlogov pripisuje državi oziroma ministrstvu za kulturo, ki že dve leti namenja deset odstotkov manj denarja za plače zaposlenih v javnih zavodih. V Pokrajinskem muzeju gre za 40.000 evrov primanjkljaja na letni ravni. Pod odločbo o varčevalnih ukrepih v javnih zavodih, kjer ustanoviteljica ni država, se je že pred dvema letoma podpisal takratni minister za kulturo Žiga Turk, zdajšnji minister Uroš Grilc pa dokumenta (še) ni preklical.
“Lani smo se uspeli rešiti s prilivom denarja pod okriljem projekta Open museums. Zdaj tega vira ni več,” opozarja Juri. Napoveduje, da bodo del težav rešili tudi z odhodom sodelavke v pokoj, saj za njeno delovno mesto ne bodo poiskali zamenjave. Juri kljub temu ne izključuje možnosti, da v prihodnjih mesecih vendarle ne bo prišlo do kakšne redne odpovedi iz poslovnih razlogov.
Koprski muzej ima sicer na bančnem računu 30.000 evrov lastnega denarja, ki so ga ustvarili s prihodki na račun večjega obiska in trženja prostorov. Juri meni, da je treba ta denar vložiti v razvoj muzeja, ne pa v plače. “To je prispevek javnosti, ki pričakuje, da bodo muzej in storitve, ki jih nudimo, v prihodnje še boljši. Ne bi bilo prav, da bi ta denar namenjali za reševanje plač zaposlenih, ker je to naloga države,” je prepričan.
Pravi, da je marca lani odgovorne na ministrstvu za kulturo spraševal o pravni podlagi za tako drastične varčevalne ukrepe, ki bodo dolgoročno privedli prav do tega, kar se zdaj dogaja v koprskem muzeju in se bo po njegovih napovedih prav kmalu zgodilo še v kakšnem drugem javnem zavodu. “Poklicala me je sekretarka Nada Zoran in me opozorila, da je moje vprašanje povzročilo veliko slabe volje na ministrstvu. Odgovora na postavljeno vprašanje pa seveda nisem dobil,” se še spomni.
Težave tudi v drugih kulturnih zavodih
In varčevalni ukrepi se res poznajo tudi v drugih kulturnih ustanovah v Istri. V Obalnem sindikatu delavcev v kulturi pravijo, da zmanjkuje denarja za plače tudi v Obalnih galerijah Piran in Pomorskem muzeju Piran. Razmere v teh ustanovah bo sindikat obravnaval na izredni seji. “Zahtevali bomo, da posledice za nekakovostno vodenje javnih zavodov končno prevzamejo vodilni,” še pravi Volf.
Direktor Pomorskega muzeja Franco Juri potrjuje, da imajo finančne težave. “Izključujem možnost odpuščanja zaposlenih. To je povsem skrajna možnost,” pravi. So pa v muzeju že zmanjšali dodatek na dvojezičnost in to vsem s šest na tri odstotke plače. Za zdaj še držijo glavo nad vodo, kaj bo jeseni oziroma konec leta, pa si ne upa napovedati.
HELENA RACE, NATAŠA HLAJ
