V lokalih se grejejo, stanovalci plačujejo
Stanovalci v Regentovi ulici v Ankaranu se jezijo, ker plačujejo ogrevanje sosednjih poslovnih prostorov. Težave nastajajo ker objekt ni opremljen s sicer obveznimi delilniki toplote.
ANKARAN>“Stanovalci v stanovanjsko-poslovnem objektu v Regentovi ulici v Ankaranu plačujemo ogrevanje tudi za bare, frizerske salone in druge lokale. Poslovne prostore namreč ogrevajo ves dan. Še najhuje pa je, da v Pubu No1 ogrevajo tudi teraso, ki je ograjena le s pomično plastično steno in torej popolnoma brez izolacije. Gre za veliko potrato energije,” je prepričan eden od stanovalcev.
V stanovanjih in poslovnih prostorih v stanovanjsko-poslovnem objektu v Regentovi ulici 2a in 2b v Ankaranu si po pogodbi razdelijo stroške za ogrevanje glede na velikost nepremičnine. “Toda to ni pravično. Poslovni prostori imajo praviloma višje stropove, torej je treba ogreti večjo prostornino. Poleg tega v lokalih velikokrat odpirajo vrata, zato tam porabijo več energije za ogrevanje,” pravi Ankarančan, ki pa želi ostati neimenovan (ime hranimo v uredništvu).
Še najbolj ga žuli poraba energije v sosednjem Pubu No1: “Pub ima teraso, ki jo ob slabšem vremenu in mrazu zaprejo s pomično plastično steno. Ob zidu sem naštel 13 manjših radiatorjev, ki grejejo teraso. Plastične stene ne zagotavljajo nikakršne izolacije, zato je potrata energije ogromna. To pa plačujemo tudi stanovalci, saj je račun za ogrevanje razdeljen med vse.”
Delilniki so obvezni, soglasja pa ni
V stanovanjsko-poslovni stavbi ni delilnikov toplote, čeprav bi jih po energetskem zakonu morali vgraditi že do oktobra lani, ko naj bi začeli obračunavati dejansko porabo energije. Lastnikom nepremičnin, kjer nimajo delilnikov toplote, grozi globa 220 evrov, ki jo izdajo energetski inšpektorji.Nenavadno pri tem je, da je kljub zakonski obveznosti in zagroženi globi za vgradnjo delilnikov potrebno soglasje večine etažnih lastnikov.
“Upravitelj, podjetje Gipo, je spraševal po soglasju za vgradnjo delilnikov, a ga večina ni dala. Seveda, lastnikom lokalov je bolje zdaj, ko vsi plačujemo za ogrevanje njihovih prostorov. Vikendašev, ki jih je v objektu veliko, pa ne zanima, kaj se tam dogaja, zato jih dobršen del sploh ni odgovoril na vprašanje o soglasju,” ugotavlja sogovornik.
To je potrdil tudi Stane Velimirovič, vodja upravljanja v Gipu: “Etažnim lastnikom smo dvakrat poslali v podpis listino, s katero bi dovolili vgradnjo delilnikov. Potrebovali bi soglasje večine, dobili pa smo le soglasje največ 30 odstotkov lastnikov. Upamo, da bomo soglasje večine dobili letos, poskusili bomo po koncu kurilne sezone. Ponudbe za vgradnjo delilnikov imamo že pripravljene.”
Vendar, kot pravi Velimirovič, delilniki niso največja težava. “Ko bomo prejeli soglasja za vgradnjo, bomo potrebovali še podpisane sporazume glede tega, kdo bo odčitaval porabo, kakšni bodo korekturni faktorji, kakšna bosta način delitve ter razmerje med fiksnimi in variabilnimi stroški,” našteva.
Niti v rokah nadzornega odbora
Pojasnil je tudi pot do rešitve težav stanovalcev, ki plačujejo za ogrevanje poslovnih prostorov. “Nadzorni odbor etažnih lastnikov mora ugotoviti, ali se to res dogaja, o tem izdati sklep in obvestiti lastnike lokalov,” je povedal Velimirovič in opozoril na morebitne zaplete. “Lastniki lokalov se sicer lahko izgovarjajo, da je način delitve stroškov zapisan v pogodbi. Nadzorni odbor se lahko dogovori o novih pogodbah, v katerih določi, denimo, da bo lastnik lokala s teraso za ogrevanje plačeval za 30 odstotkov več,” pravi vodja upravljanja v Gipu. NIVES KREBELJ