V Luki Koper načrtujejo drugo največjo sončno elektrarno v Sloveniji

KOPER > Luka Koper je namreč - skupaj z Mestno občino Koper in norveškim partnerjem Greenstat ASA - pripravila projekt gradnje sončnih elektrarn, Soporem, in ga uspešno prijavila na javni razpis, ki ga financirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška prek Finančnega mehanizma EGP.

Prešibko omrežje, predragi hranilniki
Bi lahko Luka Koper postala energetsko samozadostna? “Mislim, da je to utopija. Ciljamo na neposredno porabo električne energije, brez proizvodnje viškov,” odgovarja Vojko Rotar. Čeprav so si do leta 2030 zadali gradnjo sončnih elektrarn z močjo 10 MW, jih lahko na zdajšnjem električnem omrežju v prihodnjih treh do štirih letih načrtujejo le do 7 MW, s čimer bi pokrili 20 odstotkov porabe elektrike. Za elektrarne, katerih moč presega 10 MW, bi potrebovali dodatni daljnovod od razdelilne postaje Dekani, poleg tega bi proizvajali viške energije in bi jo morali shranjevati. “Sončne elektrarne proizvajajo energijo podnevi, sami jo potrebujemo tudi ponoči in naši hranilniki bi stali tudi 100 milijonov evrov,” pojasnjuje Rotar. Borut Čok pa opozarja, da bodo zmogljivejše električno omrežje in dodatni daljnovod potrebovali tudi za bodočo elektrifikacijo privezov (da se bodo na ladjah lahko oskrbovali z elektriko z obale). Prav zato bodo januarja z Elesom začeli s postopki za pripravo državnega prostorskega načrta za novo transformatorsko postajo oziroma za nov daljnovod do Luke Koper.

Več elektrike in manj škodljivih izpustov

Skupna vrednost projekta, ki vključuje gradnjo treh elektrarn, je nekaj več kot 3,5 milijona evrov, od tega bodo Luki in obema partnerjema prispevali do 2,128.624 evrov. Luka, katere elektrarna bo stala 2,691.440 evrov, bo dobila skoraj 47 odstotkov vrednosti oziroma 1,263.631 evrov, koprska občina 655.950 evrov in Greenstat 209.043 evrov.

S projektom, s katerim so začeli maja letos in ga bodo sklenili konec aprila 2024, bodo povečali proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov; v pristanišču za približno 3300 mega vatnih ur (MWh) na leto in v občini za približno 297 MWh letno. Z novima elektrarnama se bo komulativna moč sončnih elektrarn v Obalno-kraški regiji povečala za 14 odstotkov, izpusti ogljikovega dioksida pa zmanjšali za 1326 ton letno.

Elektrarna tudi nad novo parkirno hišo
Koprska občina bo v okviru projekta Soporem do marca 2024 zgradila sončno elektrarno na Parkirni hiši P+R Sonce (za poslovnim objektom Barka). Z močjo 270 kilo vatov (kW) naj bi na leto proizvedla približno 319 MWh električne energije. Predvideli so jo na zadnji, četrti, etaži nad 464 parkirnimi mesti. Parkirna hiša je občino stala 5,8 milijona evrov, elektrarna jo bo še 655.950 evrov, a ji bodo ta strošek prek Finančnega mehanizma EGP v celoti povrnili. Po besedah župana Aleša Bržana namenjajo umeščanju tovrstnih elektrarn v prostor posebno pozornost, zavedajo se, da so za okolico najmanj moteče prav na strehah objektov.

Energije za 900 avtomobilov

“Z elektriko iz naše bodoče elektrarne bi lahko prevozili 18 milijonov kilometrov na leto oziroma bi 900 avtomobilov prevozilo 20.000 kilometrov. Lahko bi tudi v celoti oskrbeli 600 gospodinjstev,” je bil nazoren delavski direktor in član uprave Vojko Rotar. Ker je splošno znano, da so pristanišča in logistična podjetja velik električni porabnik, v Luki ocenjujejo, da bodo delež proizvedene energije iz obnovljivih virov v bodoče zvišali na deset odstotkov celoletne porabe. Prav zato so se povezali z Greenstatotm, ki sodeluje na področju obnovljivih virov na evropskih in svetovnih trgih.

Kot je povedal vodja področja strateškega razvoja v Luki Borut Čok, so si zadali, da bodo javni razpis za gradnjo elektrarne objavili avgusta prihodnje leto in dva meseca zatem sklenili pogodbo za gradnjo, elektrarno pa prevzeli marca 2024. Projekt Soporem je skladen z Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do 2050, ki narekuje zeleni prehod v gospodarstvu, brez emisij toplogrednih plinov, pospešen prehod na obnovljive vire energije in opuščanje rabe fosilnih goriv.

Luka Koper