V Luko Koper odslej večje in bolj naložene ladje

KOPER > Luka Koper v prihodnjih letih načrtuje za skupno 240 milijonov evrov investicij.

Poglabljanje, ki ga je izvajalo nizozemsko podjetje Van Oord, je potekalo po načrtu, dela pa so bila zaključena v okviru načrtovanega. Pravkar zaključeni poglobitvi bo v začetku prihodnjega leta sledilo novo poglabljanja na globino 15 metrov, je danes dejal predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić.

Na pomen poglobitve prvega bazena in vplovne poti vanj je opozoril tudi predstavnik Uprave RS za pomorstvo Primož Bajec. Velikost ladij se sicer ne bo bistveno spremenila, razlika v večjem ugrezu pa bo predvsem v tem, da bodo v Koper lahko prihajale polno natovorjene ladje, ki so zdaj pred prihodom v Koper del tovora raztovorila po drugih severnojadranskih pristaniščih.

Prvi pomol bo daljši za 100 metrov

Kot je navedel Matić, pa so v koprskem pristanišču v zadnjem obdobju med drugim na kontejnerskem terminalu pridobili več kot 6800 kvadratnih metrov dodatnih površin, na katerih lahko skladiščijo dodatnih 680 kontejnerskih enot.

V prihodnje načrtujejo tudi podaljšanje prvega pomola za nadaljnjih 100 metrov, nove železniške kapacitete ter do leta 2020 “zapolnitev” prvega pomola, kar bi omogočilo milijon kontejnerskih enot kapacitete pretovora.

Na še daljši rok predvidevajo še dodatno podaljšanje prvega pomola na severno stran, kjer bi lahko pridobili kapacitete za pretovor do 1,4 milijona kontejnerskih enot. Skupno naj bi Luka v naslednjih letih vložila 240 milijonov evrov v naložbe, od tega okoli polovico v kontejnerski terminal, je navedel Matić. Naložbe naj bi pri tem financirali tako iz lastnih sredstev kot iz evropskih sredstev in posojil.

Matić o drugem tiru

Konkretni načrti so med drugim vezani na izgradnjo novega vhoda v pristanišče za tovornjake, podaljšanje drugega pomola ter izgradnjo potniškega terminala. Dela na tem projektu se bodo predvidoma začela že v letu 2015, je dodal prvi mož Luke.

Ob tem je Matić ponovno opozoril na nujnost izgradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom, saj bo koprsko pristanišče glede na izračune že leta 2018 doseglo “točko preloma”, ko bo dosežena maksimalna zmogljivost obstoječega železniškega pretovora.

Matić se je dotaknil tudi novih strateških povezav med ladjarji. CMA CGM bo tako skupaj s še dvema ladjarjema formiral novo zavezništvo z imenom Ocean 3, tako da bodo v Kopru v bodoče imeli kar tri direktne ladijske linije.

STA