V Mesečev zaliv brez sidra
Na morju v Krajinskem parku Strunjan, pred Fieso in Pacugom želijo postaviti privezna mesta za čolne. S tem bi preprečili sidranje in uničevanje morskega dna. Poleg tega načrtujejo podvodne učne poti, na katerih bi si potapljači lahko ogledali posebnosti strunjanskega morskega dna.
STRUNJAN > Projektno dokumentacijo za postavitev priveznih mest, ki bi bila od 150 do 200 metrov od obale, so že pripravili, zatika se pri denarju. Doslej ga na štirih razpisih niso uspeli dobiti, poskušali pa bodo še naprej, pravi direktor Krajinskega parka Strunjan Marko Starman.
Ugotovitve španskih in grških partnerjev v projektu MedPan nameravajo v Strunjanu uporabiti pri načrtovanju podvodnih učnih poti. “Razmišljamo, da bi imeli dve takšni poti pri rtu v Strunjanu, eno namenjeno potapljačem z opremo, drugo pa potapljačem z dihalko. Skupaj z vodjem potopa bi si ogledali podvodni travnik, balvane, kamene korale in še kaj,” našteva Starman. Pri tem bi sodelovali s piranskim akvarijem.
Nič več sidranja
V parku so si zamislili nekaj več kot sto privezov, za vsakega od njih bi potrebovali od 2000 do 3000 evrov. Na dno bi postavili utež, nad njo pa bojo s privezom. “Bilo bi jih nekaj več kot sto. Lokacije so določene, dno smo pregledali, z ribiči smo se dogovorili, da bomo skupaj določili mikrolokacije, tako da privezi ne bi ovirali postavljanja mrež,” našteva Starman. Podobne priveze na morju pred Fieso in Pacugom načrtuje tudi piranska občina.
Če bi jih postavili na dovolj velikem območju, bi s tem lahko povsem preprečili sidranje. Poleg tega bi priveze razporedili tako, da bi zmanjšali pritisk na odsek med Belvederjem in rtom Ronek, dodaja Starman.
V okviru projekta MedPan North je želel podobne priveze pri Debelem rtiču postaviti tudi Zavod za varstvo narave. “Med drugim smo spremljali promet na Debelem rtiču, da bi na podlagi ugotovitev določili usmeritve za zavarovanje območja. Želeli smo tudi pilotno postaviti privezna mesta. Z Upravo za pomorstvo smo zadeve uskladili, na nivoju države pa ni še povsem jasno, kako naj se lotimo takšnih posegov,” pravi vodja piranske enote zavoda Robert Turk. Ker z Agencijo RS za varstvo narave niso uspeli doreči vseh podrobnosti, privezov niso postavili. “To je bil edini del projekta, ki ga nismo izvedli,” pravi Turk o projektu, katerega cilj je bil izboljšati učinkovitost upravljanja z morskimi zavarovanimi območji.
“Projekti so priložnost, da lahko zagotavljamo zaposlitve za strokovnjake. Zavod za varstvo narave je v zadnjih štirih letih dobil 6,5 milijona evrov, skupaj s partnerji pa kar 22 milijonov evrov,” ob zaključku projekta MedPan pravi direktor Zavoda za varstvo narave Darij Krajčič.
Popisali bodo ribe
So se pa v okviru projekta z ribiči dogovorili, da bodo znotraj rezervata uporabljali mreže, ki manj škodujejo morskemu življu, vodili pa bodo tudi evidenco rib, ujetih v rezervatu. “Naravni rezervat Strunjan je zakladnica narave. A ta dragocenost se sooča z grožnjami naravnih sprememb in procesov, povezanih s človekom,” pravi Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje.
“V okviru projekta smo prvič v Jadranu dokazali bledenje koral, ki smo ga zaznali v Strunjanu,” dodaja. Kolonije odmirajo, ko se morje segreje na 27 stopinj Celzija, a so si doslej na srečo opomogle, ko se je voda spet ohladila. Poleg tega so zaznali veliko tujerodnih vrst, celo gole polže in japonske ostrige, ter veliko vrst, ki zaradi tropikalizacije v naše morje prihajajo iz južnega Jadrana.
HELENA RACE
