V nedeljo bodo volili pripadniki italijanske manjšine
V nedeljo, 13. junija, bodo pripadniki italijanske narodnosti, ki živijo v Sloveniji in na Hrvaškem, volili novo vodstvo Italijanske unije, osrednje organizacije manjšine v obeh državah.
KOPER > Prvič v svoji kratki zgodovini bo manjšina neposredno izbirala oba predsednika Unije, predsednika izvršnega odbora in skupščine.
Tekma dveh ekip
Za dve najvplivnejši funkciji se potegujeta listi s po dvema kandidatoma: za L'Unione per le Comunità (Unija za skupnosti) kandidirata Orietta Marot, dosedanja upravna direktorica Unije, in Silvano Sau, predsednik nekdanje Unije Italijanov Istre in Reke; za drugo listo, Orgoglio italiano (Italijanski ponos), pa kandidirata sedanji predsednik Unije in italijanski poslanec v hrvaškem saboru Furio Radin in sedanji predsednik izvršnega odbora Unije Maurizio Tremul. Na obeh listah je en kandidat iz Slovenije, drugi s Hrvaške, kar naj bi zagotavljajo enakopravno zastopanost Italijanov iz obeh držav in na simbolni ravni ponazarjalo enovitost manjšine.
Volilna kampanja je bila živahna, kandidati obeh list so obiskovali posamezne Skupnosti Italijanov in volilce prepričevali o pravilnosti svoje politike.
Do prvega neposrednega javnega soočenja obeh list pa je prišlo v sredo zvečer v prostorih Skupnosti Italijanov v Kopru, ki ga je neposredno prenašala koprska televizija.
Močnejša ali decentralizirana?
Na tem televizijskem srečanju so prišle do izraza vse bistvene razlike med obema listama. Na prvi, zelo površen pogled razlike niso pretirane: obe listi se zavzemata za decentralizacijo in za večjo vlogo Skupnosti Italijanov, pa tudi za ohranitev skupne krovne organizacije manjšine, Italijanske unije. Pa vendar so v mestoma vroči debati na površje priplavale precejšnje razlike v pogledih na prihodnjo organiziranost italijanske manjšine.
Za Radina in Tremula naj bi sicer posameznim Skupnostim Italijanom namenili večjo pozornost, vendar bi morala Italijanska unija ohraniti svojo vlogo političnega predstavnika manjšine. “Unija mora biti do držav močna, še močnejša,” pravi Tremul. Sau in Marotova pa sta zagovarjala izrazito decentralizacijo italijanske skupnosti in odločilno vlogo skupščine Italijanske unije. Unija naj bi bila samo servis v službi posameznih skupnosti. Sau je obema sedanjima predsednikoma očital, da sta si nov pravilnik, po katerem je obvezno, da je en predsednik iz Slovenije in drugi s Hrvaške, prikrojila lastnim ambicijam (ponovne izvolitve). Radin in Tremul pa sta na to odgovarjala, da je le tako mogoče zagotoviti enovitost italijanske manjšine v Istri. Decentralizacija brez močne Italijanske unije bi, po njunem mnenju, privedla do rahljanja vezi med italijanskimi skupnostmi v Sloveniji in na Hrvaškem. Torej prav to, za kar si prizadevata Slovenija in Hrvaška.
Sau je sedanjemu vodstvu Unije očital preveliko centralizacijo in politizacijo. “Unija ne sme postati stranka,” je dejal in kritično navrgel, da se je manjšina preveč povezala z Istrskim demokratskim saborom. Radin pa je na to odgovoril, da je manjšina imela od tega zavezništva le koristi.
ROBERT ŠKRLJ
