V obrtni coni prvi papirji končno na mizi
V.d. načelnika koprske upravne enote Sead Muharemovič se je včeraj podpisal pod delno uporabno dovoljenje za prvi objekt v obrtni coni Srmin. S tem se je vsaj za obrtnike, ki imajo zakupljene prostore v tako imenovanem traktu A, končala dolgoletna kalvarija z gradnjo njim namenjenih hal.
SRMIN > >Gradnja obrtne cone je potekala po fazah, zato je tudi izdaja uporabnih dovoljenj vezana na posamično dokončane objekte, ki jim tako lahko izdajo delna uporabna dovoljenja. Kdaj bosta še druga dva objekta prestala tehnični pregled in pridobila uporabno dovoljenje, pa še ni znano.
Z visokimi stropovi do tretje etaže
V.d. načelnika Upravne enote Koper Sead Muharemovič pojasnjuje, da imajo v postopku vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja za objekt B. Nekateri obrtniki so namreč ocenili, da lahko v halah s kar pet metrov visokimi stropovi uredijo medetažo, saj za opravljanje določenih dejavnosti ne potrebujejo tako visokih delavnic. Spomnimo, da mineva že sedmo leto, odkar se je z objavo lokacijskega načrta v Uradnem listu začela pisati zgodba o gospodarsko-obrtni in razvojni coni Sermin. 48 koprskih obrtnikov se je je združilo v Konzorcij Sermin, ki ga vodi Dimitrij Vivoda.
“Tudi zadnji sklop hal, ki jih je gradil Grafist, je končan. Konec meseca bomo opravljali tehnični pregled za trakt B, sklop C pa naj bi prišel na vrsto takoj zatem. Upam, da bo z objekti vse v redu, da torej ne bo ugotovljenih večjih pomanjkljivosti, saj bomo tako lahko hitreje pridobili tudi uporabna dovoljenja,” se nadeja Vivoda.
Zadovoljen je, da obrtniki v objektu A zaključujejo dela v notranjosti svojih novih prostorov, kar pomeni, da bodo kmalu zopet začeli s svojimi obrtniškimi deli.
Večina obrtnikov je zadovoljnih
Po Vivodovih besedah so obrtniki zelo zadovoljni s halami in delavnicami. “Z logističnega vidika je obrtna cona na idealni lokaciji. Prostora je dovolj, parkirišč tudi, v neposredni bližini so glavne prometnice,” Vivoda našteva številne prednosti.
Kako pa si razlaga, da so se nekateri kljub temu odločili za prodajo novih prostorov v obrtni coni. Njihove oglase smo zasledili na spletnih straneh nekaterih nepremičninskih agencij, medtem ko so jih drugi izobesili kar na svojih prostorih v Srminu. “Mislim, da gre zgolj za peščico obrtnikov, ki so se za tak korak odločili, ker so se zaradi gospodarske krize soočili z upadom prometa in zmanjšanjem svoje proizvodne dejavnosti,” meni Vivoda.
NATAŠA HLAJ
