V Piranu so odločno podprli javno dobro
Piranska občina se bo izognila plačilu nepremičninskega davka za šole, vrtce, galerije, muzej, pokopališče in še nekatere stavbe, ki jim je občinski svet na včerajšnji seji podelil status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. Prihranili bodo dobrih 280.000 evrov.
PIRAN > Mestna občina Koper se je nepremičninskega davka lotila s presojo na ustavnem sodišču, v Piranu pa ga nameravajo izigrati tako, da so številnim stavbam podelili status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. To je oproščeno plačila davka. Predlog je podprlo 20 občinskih svetnikov - vsi, ki so bili na včerajšnji seji.
Piransko občino v zamisli, da nekaterim stavbam podeli status javnega dobra, podpira tudi Izola. “V naši občini bodo status grajenega javnega dobra pridobile mrliška vežica in kapelica na pokopališču v Izoli ter mrliška vežica na pokopališču v Kortah,” napoveduje Kristina Zelić iz kabineta izolskega župana. O tem bodo občinski svetniki predvidoma odločali že jutri. Z razglašanjem javnega dobra pa nameravajo nadaljevati tudi v prihodnjem letu, še napovedujejo v Izoli, kjer so jim odmerili približno 600.000 evrov nepremičninskega davka.
Ostajajo last občine
Tako so se na seznamu javnega dobra znašle šole, vrtci, galerijski in muzejski prostori, pokopališči v Piranu in Padni, stadion v Piranu, športni park v Luciji, občinska stavba, pa tudi Avditorij. “Avditorij se tudi trži. Upam, da bo šlo skozi,” je skrbelo Stanislavo Premru Lovšin (Desus). “Javno dobro ne pomeni, da mora biti uporaba brezplačna, pač pa, da ga lahko vsakdo uporablja pod enakimi pogoji. Saj tudi avtoceste plačujemo,” je odločna direktorica občinske uprave Janja Pavšič. Dodala je, da stavbe, ki so javno dobro, ostanejo občinska last. Z njimi pa ne bo mogoče trgovati, jih priposestvovati ali obremeniti.
Slavka Ivančića in Zorico Mužinič (oba Neodvisen.si) pa je v kratki razpravi zanimalo, zakaj niso za javno dobro razglasili tudi stavb krajevnih skupnosti. “KS so samostojne pravne osebe, zato občinski svet nima pristojnosti nad njihovimi nepremičninami,” je pojasnila Pavšičeva.
Javno dobro so postale stavbe, ki so že zdaj namenjene javni rabi, je še poudarila. Za zemljišča, stanovanja in poslovne prostore pa bo morala občina plačati približno milijon evrov davka.
Izkoristili so izjemo, ki jo dopušča zakon
Direktor republiške geodetske uprave Aleš Seliškar je v ponedeljek napovedal, da nameravajo razveljaviti sklepe o razglasitvi javnega dobra za šole in podobne stavbe. A v Piranu so prepričani, da podlage za to ni, saj zakoni prepuščajo odločitve o statusu občinskim svetom.
“Ne morem pa reči, da država ne bo spremenila zakona o davku na nepremičnine,” je na včerajšnji seji še dejala Pavšičeva. Zakon zdaj v osmem členu pravi, da se davka ne plačuje od nepremičnin, ki so javno dobro (razen če so namenjene proizvodnji električne energije, izkoriščanju mineralnih surovin, opravljanju pristaniške dejavnosti, letališke dejavnosti in dejavnosti bencinskih servisov). Bi to izjemo lahko preprosto odpravili?HELENA RACE