V Piranu iščejo rešitve za prostorsko stisko glasbene šole
Prostorski stiski glasbene šole v Piranu se vendarle obetajo nekoliko lepši časi. Čeprav je vsem jasno, da bo slej ko prej treba poiskati primerne in vsem dostopne lokacije za nadaljevanje razvoja glasbene kulture v Tartinijevem mestu, je za zdaj na dlani vsaj začasna rešitev za dvorano za nastope. Poslej bodo mladi glasbeniki gostovali v palači Trevisini.
PIRAN> Glasbena šola, ki se že dolgo bori s pomanjkanjem prostorov za svoje dejavnosti in se je morala z zaprtjem godbenega doma v Kumarjevi 3 seliti na več lokacij, v Piranu nima več primerne dvorane za nastope. Zato so se gojenci nekaj časa morali voziti nastopat v Izolo, zdaj pa plačujejo najemnino za vsak nastop posebej centru Georgios, italijanski narodni skupnosti, gledališču Tartini in Avditoriju.
“Vsakič plačamo od 120 do 276 evrov za koncert, letos v Avditoriju celo 395 evrov. Dva nastopa nam občina ali tam ali v piranskem gledališču nudi zastonj. Skupno smo imeli v enem letu vsaj 30 nastopov. Ta denar zberemo sami iz šolnin, ki bi ga sicer lahko koristneje uporabili za izobraževanje naših učencev,” pojasni novi ravnatelj Glasbene šole Koper, pod katero sodi piranski del, Iztok Babnik.
Včeraj so se s piranskim županom Petrom Bossmanom in njegovo desno roko Gašparjam G. Mišičem sestali predstavniki glasbene šole (GŠ), sveta staršev in predstavniki učiteljev. Kot smo izvedeli, so se pogovarjali o problematiki razpršenosti prostorov GŠ, dostopom do lokacij in možnosti uvedbe posebnih vstopnic v mesto za potrebe staršev, ki otroke vozijo na glasbene ure. Pomočnica ravnatelja GŠ Danijela Terbižan, pravi, da so zelo zadovoljni z izkupičkom srečanja. “Tako župan kot podžupan sta nam dala vedeti, da so naše težave zdaj na njihovem seznamu prednostnih nalog.” Govora je bilo tudi o odkupu palače Trevisini, saj nameravajo proučiti možnosti kandidiranja na kakšnem evropskem razpisu.
Poročali smo že o zamisli piranskega podjetnika Gašparja Gašparja Mišiča, da bi vse glasbene, baletne in sorodne kulturne dejavnosti v Piranu preselili pod skupno streho, v palačo Trevisini. Občina se za njen nakup ni zanimala. Nekdanji župan Tomaž Gantar je zavrnil morebitno naložbo v višini približno treh milijonov evrov, odkup pa je, glede na to, da je stavbo občina pred leti prodala Gei Collegeu, ocenil za neustrezen. Mišič je lani javno v medijih predlagal ustanovitev nekakšnega zavoda, čigar delničarji bi bili vsi zainteresirani. Palača bi tako prešla v upravljanje ljubiteljev kulture, ki si želijo v Piranu tak center.
Ob začetku šolskega leta sta se Mišič v vlogi podjetnika in nepremičninarja ter Babnik začela pogovarjati o možnosti, da bi glasbena šola z zdajšnjim lastnikom palače Trevisini Adriaticom Slovenica (AS) sklenila pogodbo o uporabi večjega prostora v zgornjem nadstropju, primernega za koncerte in nastope gojencev.
Babnik po včerajšnjem telefonskem pogovoru z direktorjem AS Borutom Širco pravi, da je pogodba v pripravi. Sicer pa še ne pozna vsote za uporabnino. In sklene: “Glasbena šola v Piranu umira. Vpis pada, torej tudi zanimanje. Dostop do lokacij, kjer izvajamo naše dejavnosti, je zaradi prometne ureditve zelo slab, predvsem pa nimamo dvorane za nastope. Tu se kaže dosedanji slab odnos vodilnih do glasbene kulture v Piranu. Pravzaprav, za glasne tehno koncerte je bila volja in denar, rešitev prostorske stiske glasbene šole pa se vleče kot jara kača.”
LEA KALC FURLANIČ
