V Piranu nič več osem mestnih vrat
Dediščina obzidanih mest, kot razvojni izziv - primer Pirana in druge dobre prakse v soseščini. S tem naslovom je Pokrajinski muzej Piran vabil na delavnico, za izhodišče pa so si vzeli nedavno sklenjen mednarodni projekt AdriFort, katerega del je postalo tudi piransko mestno obzidje s svojimi mestnimi vrati. Teh po seznamu AdriFort ni osem, pač pa samo sedem.
PIRAN >AdriFort (Adriatic Fortress and Military Areas) je v projekt poleg Pirana združil italijanski utrdbo Marghera in utrdba Rocca Brancaleone, puljsko trdnjavo Punta Christo, italijansko utrdbo Gallipoli, grško staro mesto Krf, grad Lezhë v Albaniji in črnogorsko utrdbo Trojica nad Kotorjem. Skozi projekt naj bi se rodil nov model upravljanja kulturne dediščine z vključevanjem zasebnih investitorjev in tistih, ki bi lahko upravljali utrdbeno dediščino ter jo vključili v gospodarski razvoj okoliških območij.
Pokrajinski muzej Piran je na okroglo mizo povabil stroko, pristojne ustanove, lokalno skupnost in zainteresirano javnost iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Spraševali so se, kako ustvariti kulturni turizem, ki bi smiselno in spoštljivo uporabljal kulturno in zgodovinsko dediščino ter se ognil njegovi komercializaciji in razprodaji. “Slišali smo, da skuša, denimo, italijanska vlada razvrednotiti vso zakonodajno strukturo, ki omogoča zaščito kulturne dediščine. No, naša zakonodaja je dobra, izvajamo pa jo slabše; uredbe in odloki pa večkrat niso usklajeni,” je poudaril povezovalec okrogle mize, direktor piranskega Pokrajinskega muzeja Franko Juri.
V razpravi so prisotni slišali, da je piranski kulturni turizem pomanjkljiv, čeprav je Piran mesto, ki ima vse pogoje za vključevanje dediščine v projekte razvoja turizma. “Ugotovili smo, da turizem ne zna usmerjati turistov k tistim značilnostim Pirana, ki so izven Tartinijevega trga, torej k mandraču, spomenikom, skladišču soli, solinam in zaledju ter ustvariti turistične poti, ki bi bile do tega okolja spoštljive,” je rdečo nit povzel Juri.
Projekt se je začel oktobra 2012, financiral pa se je iz Jadranskega programa čezmejnega sodelovanja. Vreden je bil 2,17 milijona evrov, piranska občina je imela na voljo 115.000 evrov. Delo za piransko občino še ni končano, je pa dragocen seznam in opis zgodovine mestnih piranskih vrat. Resda samo sedmih, saj so iz seznama obzidnih mestnih vrat izključili Osrednja vrata. S pomočjo karte Pirana, ki jo dobi v TIC-u in ni nastala v sklopu tega projekta, bo vseh osem mestnih vrat radovednež tudi našel.
ALENKA PENJAK
