V Pomorskem muzeju se ne počutijo krive za škodo, ki je nastala ob neurju
Ponedeljkovo neurje je na delovišču strehe Pomorskega muzeja povzročilo škodo tako na palači kot na muzejskem dokumentarnem gradivu. Začasna ponjava, ki je odkrito streho ščitila pred vdorom vode, naj bi namreč zaradi sunka tramontane popustila.
PIRAN >Voda je vdrla v stavbo in zmočila stropove, stene, tla in gradivo. Morebitni krivec? Odgovorni zagotavljajo, da so ravnali prav.
“Ne počutim se krivo, ampak, če že hočete, soudeleženo,” je včeraj dejala direktorica Pomorskega muzeja Martina Gamboz na očitke krajevne skupnosti, češ da je muzej malomarno hranil svoje muzejske predmete in opremo, ki jih je v ponedeljek zato zmočila voda. Potem ko naj bi po nedeljski deževni noči močan sunek vetra zjutraj odgrnil zaščitno ponjavo na odprti strehi v obnovi, je voda pospešeno pronicala v zgornje nadstropje. In zmočila stropove, tla, zidove in obsežni del muzejskega dokumentarnega gradiva, hranjenega na policah v treh pisarnah kustosov.
“Na policah smo hranili približno nekaj tisoč knjig stare piranske knjižnice Biblioteche civiche, datiranih tudi tja do 18. stoletja, ter dokumentarno gradivo vseh 60 let, odkar muzej deluje,” je včeraj povedal vidno pretreseni knjižničar IgorPresl. Šestnajst starih knjig je huje premočenih in jih sušijo, morda jih bo potrebno restavrirati, dodobra premočen je še velik star zemljevid, precej knjig pa je mokrih po robovih ali pa vlažnih.
Predvsem zaradi zmočenih knjig, dokumentov, zemljevidov, listin in ostalega muzejskega gradiva v krajevni skupnosti zahtevajo odstop direktorice Martine Gamboz. “Po uničenju mandrača je Piran doletela še ta nesreča. Ugotavljamo, da za varovanje muzejskega gradiva med prenovo strehe muzejske palače ni bilo ustrezno poskrbljeno. Deževje je bilo namreč napovedano vsaj teden prej in silovitost neviht v tem letnem času ni nobeno presenečenje. Menimo, da odgovornost nosi direktorica muzeja, zato zahtevamo njen odstop,” je odločen predsednik krajevne skupnosti Sašo Saksida.
Vseh knjig niso preselili na varno
Gambozova odgovarja, da bodo o njeni morebitni malomarnosti zadnjo besedo dale pristojne inšpekcijske službe, ki jim je takoj v ponedeljek prijavila razdejanje, saj bodo v celoti preučile škodo na muzejskem gradivu. Na vprašanje, zakaj niso na varno umaknili tudi gradiva iz najvišjega nadstropja, kamor je tekla voda, odgovarja, da je bila to skupna odločitev celega kolektiva. Projektant in izvajalec sta jim namreč zagotovila, da ni nobene nevarnosti, saj da bo delovišče na strehi ustrezno zaščiteno. Zato so muzejske eksponate ter police s knjigami in gradivom zgolj prekrili s polivinilom.
Oznako malomarnega delovanja zanika tudi gradbeni nadzornik in projektant Nebojša Vranješič iz koprskega podjetja Arhitekta. “Delovišče smo zaščitili v skladu z gradbenimi predpisi in glede na bližajoče neurje, celo so naši delavci spremljali stanje na strehi, zjutraj nas je presenetil močan sunek vetra, ki je dvignil zaščitno ponjavo, pribito z deskami,” pravi.
A kot kaže, nič od tega ne prepriča strokovnjakov, ki se ukvarjajo z ohranjanjem in reševanjem knjižnega in arhivskega gradiva.
Konservatorka iz Arhiva Slovenije Jedrt Vodopivec ocenjuje, da bi se morali vsi direktorji ustanov, ki so skrbnice kulturne dediščine, kot odgovorni strogo držati strokovnih priporočil in zakonodaje, kako z njo ravnati. Posebno v izrednih razmerah. Občine pa temeljito premisliti, koga imenujejo za direktorje svojih javnih zavodov. Vsekakor ne ljudi brez strokovnega znanja.
Škodo na objektu bo kril izvajalec, podjetje Makro 5.
LEA KALC FURLANIČ
