V Portorožu simpozij o sredozemskih morskih habitatih

PORTOROŽ > Slovensko morje kljub majhnosti premore veliko raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, zato bi morali biti nanj toliko bolj pozorni.

Simpozij, ki ga soorganizira Zavod RS za varstvo narave, bo trajal do petka, razdeljen pa je na tri dele, in sicer simpozije o morski vegetaciji, o varstvu koraligenih življenjskih okolij in o varstvu temnih življenjskih okolij. Simpozij poteka v okviru izvajanja akcijskih načrtov, ki so jih sprejele pogodbenice Barcelonske konvencije, katere podpisnica je tudi Slovenija.

Lipej o nevarni tropikalizaciji

Zavod za varstvo narave ima na voljo dva glavna mehanizma za varstvo morja, in sicer naravovarstvene smernice, s katerimi usmerjajo delovanje drugih sektorjev, ter tako imenovano naravovarstveno soglasje, v okviru katerega presojajo posamezne načrte in posege v prostor, je pojasnila predstavnica zavoda Martina Kačičnik Jančar. Kot uspeh je navedla dejstvo, da imamo na območju slovenskega morja devet območij Nature 2000 ter pet zavarovanih območij.

Slovensko morje kljub svojim 170 kvadratnim kilometrom premore veliko raznovrstnost vrst - zabeležili so več kot 1800 živalskih vrst - ob sicer majhnih populacijah. Značilna sta tudi velika raznolikost habitatov in mikrohabitatnih tipov, je navedel Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran. Med glavnimi nevarnostmi je izpostavil pojav tropikalizacije in posledične razširitve tujerodnih vrst v naše morje.

Turk: Veliko je odvisno od politične volje

Simpoziji so posledica treh ločenih akcijskih načrtov, sprejetih v okviru Barcelonske konvencije, njihov namen pa je poglobiti znanja o raziskovanju omenjenih habitatnih tipov, njihovem spremljanju ter ukrepih, ki so potrebni za njihovo ohranitev, je povedal vodja piranske območne enote zavoda za varstvo narave Robert Turk.

Kot je dodal, so nekateri ukrepi bolj kompleksni, drugi pa relativno preprosti. Na zavodu se sicer trudijo, da bi čim večji del ukrepov prenesli v slovenski vsakdan, veliko pa je odvisno tudi od politične volje. Po eni strani premoremo veliko biotsko raznovrstnost, po drugi pa smo prostorsko omejeni, zato bi morali biti bistveno bolj pozorni na to, kar imamo, predvsem z vidika posegov in dejavnost, ki jih izvajamo v obrežnem pasu, poudarja Turk.

Opozoril je tudi na potrebo po celoviti obravnavi načrtovanih posegov v prostor, pri čemer bi se morala vsaj Slovenija in Italija o takšnih posegih pogovoriti, namesto da delujeta vsaka zase. “Tudi ko so presoje vpliva na okolje, je govora ali samo o koprskem pristanišču ali samo o tržaškem ali samo o plinskem terminalu, v bistvu gre pa za vse skupaj,” je dodal.

STA