V Portorožu zadovoljni, le ruske goste pogrešajo
Portoroški hotelirji ne skrivajo zadovoljstva nad letošnjimi božično-novoletnimi prazniki. Sodeč po rezervacijah bo zadnje dni leta v Portorožu težko najti prosto sobo. Zlasti na račun Italijanov, ki pridno polnijo hotele z wellness ponudbo. A čeprav se bo letošnja turistična sezona vendarle iztekla bistveno bolje, kot je kazalo še poleti, so v Turističnem združenju Portorož previdni. Skrbi jih zlasti upad števila ruskih gostov, ki so znani kot dobri potrošniki. Teh je bilo letos v Portorož skoraj za petino manj. Kriza utegne prihodnje leto oklestiti tudi število italijanskih gostov. “Če ne bomo dobili novih tržišč, bo Portorož v težavah,” opozarja Jadran Furlanič.
PORTOROŽ > V Hotelih Bernardin so z letošnjim decembrskim prazničnim obdobjem zadovoljni. Hoteli se polnijo hitreje kot lani, rezervacij je za desetino več. “Med božičnimi prazniki so hoteli za zdaj med 60- in 70-odstotno zasedeni, kar ne preseneča, saj ljudje božič običajno raje preživijo v krogu družine, za novoletne praznike pa ocenjujemo, da bomo polno zasedeni. Že sedaj imamo rezerviranih kar 95 odstotkov kapacitet,” pravi Petra Zabukovec Baruca.
K temu je poleg ugodne vremenske napovedi zagotovo pripomogla tudi ugodna koledarska razporeditev praznikov, svoje pa je dodalo tudi kislo poletje, pravi. “Gostje pojasnjujejo, da če so že bili zaradi slabega vremena prikrajšani za poletne počitnice, si bodo na ta račun privoščili pa en krajši oddih konec leta.”
V Hotelih Bernardin (HB) večina gostov rezervira svoje bivanje v paketu s silvestrsko večerjo. “Zaenkrat kaže, da bo pri nas silvestrovalo približno 1800 gostov, je pa res, da se vse več gostov odloča tudi za silvestrovanje na prostem, pojasnjuje Petra Zabukovec Baruca. Cene silvestrovanj se v HB gibljejo od 85 evrov (San Simon) do 150 evrov (Grand hotel Metropol). Tudi v Hotelih Life Class vseh gostov ne bo na silvestrsko večerjo, ampak si bodo silvestrovanje privoščili bodisi na prostem bodisi v enem od portoroških lokalov ali igralnic. Silvestrska večerja v hotelih Life Class sicer stane od 140 do 170 evrov.
Največ Italijanov
Več kot odličen razlog za dobro voljo imajo tudi v Hotelih Life Class: za božič in za novo leto so že polno zasedeni, v vmesnem obdobju pa je prosta le še desetina postelj. Tudi na račun prenovljenega wellness centra, ki je v decembru v njihove hotele privabil kar za 50 odstotkov več italijanskih gostov. Sodeč po rezervacijah bodo imeli polne roke dela vse do 10. januarja.
Tako kot v Hotelih Life Class tudi v Hotelih Bernardin med gosti prednjačijo Italijani. Na drugem mestu so (v času med božičem in novim letom) Slovenci, na tretjem pa Avstrijci. Letošnji december pa je v Hotele Bernardin privabil tudi 400 Francozov in Švicarjev, ki sicer niso ravno pogosti gostje v tem obdobju. Medtem ko je povprečna doba bivanja pri individualnih gostih od dve do tri noči, si skupine v povprečju privoščijo tri do štiri nočitve, pojasnjuje Zabukovec Baruca.
Petino manj Rusov
Med tujimi gosti, ki bodo praznične dni preživeli ob naši obali, pa skorajda ni Rusov, ki so sicer zadnjih nekaj let pridno polnili portoroške hotele. “To ni nič nenavadnega, saj Rusi običajno silvestrujejo doma,” pojasnjuje Jadran Furlanič, predsednik Turističnega združenja Portorož.
Zaskrbljujoče pa je, da njihovo število v letošnjem letu upadlo skoraj za petino, opozarja. Če so še lani Rusi prispevali kar 87.000 nočitev, je ta številka letos (do oktobra) za 18 odstotkov nižja - le 66.417 nočitev. “Rusi resda ne predstavljajo pomembnejšega deleža tujih turistov - lani jih je bilo v Portorožu vsega 12.600 -, a se praviloma pri nas ustavijo za več časa, kot denimo Italijani, ki so tipični 'vikend gostje'. Rusi si v povprečju privoščijo vsaj teden dni počitnic, nekateri tudi več. Poleg tega so znani kot dobri potrošniki, zato imajo od njih korist tudi drugi turistični delavci, ne le hotelirji,” pojasnjuje Furlanič.
V lov na nove goste
Glede na trenutno politično situacijo v Italiji utegnejo ruskemu “zgledu” kmalu slediti tudi Italijani. Politična kriza namreč hitro odseva na turizmu: ljudje manj trošijo, si manj privoščijo, manj potujejo … “Ne moremo večno računati na naše zahodne sosede. Čim prej moramo poiskati nova tržišča. Naša promocija mora seči do Madžarske, Poljske, Češke, Slovaške, južne Italije, skratka tja, kjer nas žal še ne poznajo dovolj,” je prepričan Furlanič, ki poudarja, da je na tem področju potrebna aktivnost države in celotnega slovenskega turističnega gospodarstva, ne samo portoroškega. A časa ni na pretek. Ukrepati je treba takoj. “Če se ne bomo zbudili pravočasno, bomo zamudili sezono. Če v prvih štirih mesecih prihodnjega leta ne bo dodatnih aktivnosti na tujih tržiščih, je zelo nevarno, da Portorož zabrede v težave,” je zaskrbljen Furlanič.
PETRA VIDRIH
