V prekomando so letos poslali kar 53 duhovnikov
Danes je delovno mesto zamenjalo več kot 50 primorskih duhovnikov, kar je precej več kot v minulih letih. Na koprski škofiji pojasnjujejo, da se je škof Pirih pred upokojitvijo namerno omejil pri selitvah in tako svojemu nasledniku omogočil, da lahko zdaj po svoji presoji temeljito reorganizira delo škofije. Škof Bizjak bo v prihodnje pri organizaciji dela potreboval vedno več spretnosti, saj je duhovnikov že zdaj manj, kot je vseh župnij.
KOPER > “V zadnjih dveh letih škof Metod Pirih ni želel delati velikih sprememb, ker ni hotel bremeniti svojega naslednika,” pojasnjuje tiskovni predstavnik koprske škofije Božo Rustja.
Upokojeni škof Metod Pirih se je številčnega premeščanja vzdržal že v pripravah na odhod.
Ker ga je škof Jurij Bizjak nasledil lani le kratek čas pred avgustovskimi premestitvami, tudi lani še ni bilo časa za tehten premislek, kam koga od duhovnikov premestiti.
Letos pa je škof Jurij Bizjak opravil temeljito reorganizacijo dela; po nekaj letih le najnujnejših sprememb se bo v nedeljo v novih župnijah prvič predstavilo kar 53 duhovnikov.
Veliko prošenj na mizi škofa Jurija
Že maja je veliko nejevolje povzročila napoved, da bo pater Bogdan Knavs, rektor svetogorske bazilike in župnijski kaplan v Solkanu, premeščen k frančiškanom v Šiško. Ker se je pater Knavs javno izpostavil kot oster kritik finančnega škandala v mariborski škofiji, so ljudje napoved njegove premestitve (o premeščanju redovnikov odloča redovni predstojnik in ne škof) razumeli kot kaznovanje priljubljenega patra.
Te dni so na tapeti zlasti prekmurske peripetije. Eden od duhovnikov se je premestitvi iz Velike Polane v Beltince uprl z izstopom iz duhovniške službe, tamkajšnji škof Peter Štumpf pa se je spomladi zapletel tudi v spor s farani Sv. Jurija na Goričkem. Njihovega priljubljenega župnika je suspendiral, dokler se ta ne ozdravi alkoholizma. Upor faranov so zgladili tako, da bo suspendirani duhovnik, ki je privolil v zdravljenje, ostal med njimi, vajeti župnije pa bodo šle vseeno v bolj prisebne duhovniške roke.
Premestitve duhovnikov v koprski škofiji praviloma ne gredo tako na nož. Rustja pojasnjuje, da je imel škof Jurij na mizi veliko prošenj, ki pa naj bi bile bolj sugestije kot zahteve, kam želi kdo iti. Duhovnik, denimo, prosi, da bi bil premeščen v manjšo župnijo, ker zaradi starosti, zdravja ali preobremenjenosti ne zmore vsega dela v veliki, nato pa škof presodi, ali lahko takšni želji ugodi.
“Zdaj niso več časi, ko bi škof prosto razporejal duhovnike,” o tem, da stvari običajno potekajo v dialogu, pravi Božo Rustja. Letos se je tudi sam znašel na seznamu premeščencev. Doslej je - poleg tega, da v koprski škofiji skrbi za stike z mediji in je odgovorni urednik revije Ognjišče - opravljal tudi delo duhovnega pomočnika v župniji Koper-stolnica, od danes naprej pa bo opravljal delo duhovnega pomočnika v Slavini, Matenji vasi in Orehku pri Postojni.
Le še 143 duhovnikov
Sicer pa se bo moral škof Bizjak in vsak naslednji za njim izpopolniti v kombinatoriki, kajti duhovnikov za razporejanje po 189 primorskih župnijah je vedno manj. Škofijskih duhovnikov je le še 143, skupaj z redovniki, ki opravljajo tudi delo po župnijah, se število dušnih pastirjev poveča še za 30.
Vsako leto umrejo dva ali trije duhovniki, kar je v povprečju več, kot je novomašnikov. Letos je novo mašo pel le eden, Blaž Batagelj, ki je od danes naprej kaplan v Tolminu in Kamnem. Prihodnje leto ne bo nikogar, nato pa se po dolgem času koprski škofiji vendarle obetajo trije novomašniki.
Duhovnikov je manj, a hkrati je manj tudi vernikov, zato Rustja meni, da je za vse, ki želijo duhovno oskrbo, na Primorskem vseeno še vedno dobro poskrbljeno. Težje bo čez nekaj let, ko bo obnemogla številčna generacija duhovnikov, ki so danes stari približno 70 let.
Aktualni podatki, ki so jih zbrali na škofiji, sicer kažejo, da se nedeljskih maš redno udeležuje 28.000 vernikov, krščenih pa je nekaj več kot 181.000 od skupno 266.000 Primorcev.
JANA KREBELJ