V reciklažo le tretjina plastičnih odpadkov
Štirje evropski poslanci iz Slovenije so včeraj na okrogli mizi v Kopru v luči nedavne odločitve Evropskega parlamenta o prepovedi določenih izdelkov do leta 2021 izpostavili pomen recikliranja plastičnih odpadkov in ozaveščanja o tej problematiki.
KOPER > Evropejci vsako leto ustvarimo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih se jih manj kot 30 odstotkov zbere za recikliranje, kažejo podatki predstavništva Evropskega parlamenta v Sloveniji. Maja je Evropska komisija predstavila zakonodajni predlog glede izzivov pomorskih odpadkov plastičnih mas, na oktobrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta pa so poslanci podprli prepoved plastike za enkratno uporabo, ki naj bi začela veljati do leta 2021.
Od pribora do vatiranih palčk
V EU bo tako prepovedana uporaba izdelkov, za katere obstaja alternativa, kot so pribor za enkratno uporabo, vatirane palčke, slamice in podobno.
25ton plastičnih odpadkov letno proizvedemo v EU
30odstotkov jih recikliramo
Evropa je po besedah evropske poslanke Romane Tomc (EPP/SDS) še vedno najbolj razvita celina, ob tem pa poziva: “Bodimo prvi tudi pri tem, ko dajemo zgled ostalim.” Pojasnila je, da prepoved ne bo učinkovala takoj, poleg tega pa so bili pri proučevanju prepovedi na odboru za finance, katerega članica je, pozorni tudi na morebitno škodo za gospodarstvo.
Poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) je poudarila izziv zmanjševanja odpadkov pri posameznikih, za kar sta ključna ozaveščanje in osebni zgled. Kot je navedla, Slovenija evropsko direktivo podpira, si pa bo prizadevala za določeno izjemo v prehodnem obdobju glede kartonov z lamelnim premazom, in sicer zaradi zavarovanja slovenske papirne industrije.
Romana Tomcevropska poslanka
“Bodimo prvi tudi pri tem, ko dajemo zgled ostalim.”
Patricija Šulin (EPP/SDS) pa je opozorila, da gre za globalen problem, zlasti svetovnih morij, ki ga je zato treba naslavljati širše od same EU. “Če zadeve ne bomo zastavili širše, ti ukrepi ne bodo dovolj dobro zajezili odmetavanja plastike v morje.”
Tako kot Šulinova je tudi Igor Šoltes (Zeleni) izpostavil vprašanje implementacije direktive v posameznih državah članicah. Na svetu se namreč vsako minuto proizvede milijon plastenk, zato bo, kot je dejal, “resno ogrožena naša prihodnost, če na področju plastike ne bomo storili ničesar”.
1milijon plastenk vsako minuto izdelajo na svetu
Tudi dobre prakse
Predstavili pa so tudi primere dobrih praks. V Komunali Izola so z dolgoročnim procesom ozaveščanja v zadnjih letih podvojili delež ločeno zbranih odpadkov in vzpostavili center uporabnih predmetov, je naštel direktor Denis Bele. Nedavno so izpeljali tudi projekt ozaveščanja mladih z naslovom Novi koraki za boljši jutri, v katerem so šolarji ustvarili videospot, ki opozarja na pomen pobiranja odpadkov.
Zgodbo o recikliranju med drugimi prenaša v vsakdanje življenje Miha Vivoda, ki je kot pobudnik iniciative Naredi nekaj za naravo sprožil več akcij čiščenja morja in obale s supi. Kot je poudaril, se ljudje počasi le začenjajo identificirati s skrbjo za naravo, po njegovem so tudi dosegli, da ljudi ni več sram pobrati odpadkov, na katere naletijo.
