V Sečoveljskih solinah kljub zamiku zaradi vremena računajo na dobro sezono
V Sečoveljskih solinah zaradi nedavnega deževja s solinarsko sezono zamujajo za mesec dni, a še vedno verjamejo, da bodo, če bo vreme zdržalo, vse nadomestili in bo sezona dobra, je ocenil vodja krajinskega parka Andrej Sovinc. Obiskovalcem solin bo od jeseni na voljo nov električni vlakec.
SEČA > Solna polja so dobro pripravljena in v prvem vročinskem valu tega poletja so že nabrali nekaj soli. Toda zadnje deževje je prekinilo delo, ki ga zdaj začenjajo znova, je pojasnil vodja tamkajšnjega krajinskega parka in namestnik direktorja družbe Soline Sovinc.
Sezona zamuja za en mesec
“Ko pride veliko dežja, nas pravzaprav vrže nazaj na stanje, kot je spomladi,” je dodal in pojasnil, da je bilo treba bazene ponovno sprazniti in oprati, tako da so se skoraj vrnili v obdobje april-maj. K sreči je zdaj sonce zelo močno in bo za ponovno nabiranje soli treba čakati bistveno manj.
“Še zmeraj verjamemo, da bo sezona dobra. Je sicer res, da letos zamuja za en mesec, vendar če bi to vreme zdaj zdržalo, bomo vse nadoknadili,” je optimističen Sovinc.
Zaskrbljujoče je, da je v zadnjih nekaj letih julijska količina padavin večja kot februarja, ki velja za najbolj deževen mesec na tem območju. Močna poletna neurja z razmeroma velikimi količinami dežja pa razredčijo slanico, kar jih lahko drago stane, je priznal vodja krajinskega parka.
V primeru slabega vremena rezervnih načrtov ni, se pa držijo načel prednikov o umnem gospodarjenju, da mora torej dober solinar imeti soli za dve sezoni.
Jeseni električni vlakec
V zadnjem obdobju so poskrbeli tudi za obiskovalce krajinskega parka. Vanj lahko dostopajo peš ali s kolesom, saj nočejo, da bi jih motili hrup in izpušni plini. V zadnjih letih so postavili tudi nova lesena mostovža, po katerih se obiskovalci lahko sprehodijo nad solnimi polji, od jeseni pa jim bo na voljo tudi poseben električni vlakec, ki bo vozil do muzeja solinarstva v osrčju parka.
V veliki meri odvisni od evropskega denarja
Sovinc je priznal, da kljub porastu zavedanja, tudi s strani države, o pomenu solin v smislu dediščine z denarjem ni lahko. “Denarja v zadnjih letih ne dobimo prav nič več, prej morda kaj manj glede na potrebe, tako da smo še kar v veliki meri vezani na pridobivanje evropskega denarja,” je povzel.
V Sečovljah računajo, da bodo s pomočjo sanacijskega programa o odpravi posledic plimovanja iz leta 2008 lahko dokončali vse nasipe. Medtem bo morala za infrastrukturo parka, od ureditve poti do centra za obiskovalce in rekonstrukcije ruševin solinarskih hiš, nekaj primakniti tudi država.
Aktivnosti glede vpisa na Unescov seznam so zastale
Glede aktivnosti za uvrstitev Sečoveljskih solin na Unescov seznam svetovne dediščine Sovinc ugotavlja, da se po uvodnih aktivnostih, kjer je bila močna zlasti lokalna iniciativa pod vodstvom primorske univerze, ni dosti premaknilo. “Pričakujemo, da bi se formirala vsaj delovna skupina, da bi lahko na tem delali,” je dodal ter spomnil, da je kandidatura za Unescov seznam stvar države in ne upravljalca ali lokalne skupnosti.
STA