V školjkah še vedno preveč toksinov
Školjkarji iz školjčišč v Sečovljah že polnih 130 dni ne smejo prodajati svojih pedočev (užitnih klapavic) zaradi povišane vsebnosti toksinov, približno 100 dni pa sta zaprti tudi školjčišči Strunjan in Debeli rtič.
ISTRA > Običajen poletni naraven pojav, ko se v školjkah klapavicah preveč namnoži lipofilni toksin, je letos izjemno trdovraten.
“Česa takega ne pomnimo že 20 let. Tudi sam sem presenečen,” pravi veterinarski inšpektor Robert Obal.
Tudi zadnji vzorci klapavic, ki jih je vzel 4. novembra, so bili pozitivni; pravzaprav se koncentracija toksinov v mesu gojenih klapavic ne znižuje, kar ne vzbuja optimizma, da bi bilo lahko kmalu bolje.
Dela imajo enako, zaslužka pa ni
Naši školjkarji so tako ob večmesečni zaslužek. “Prodal sem 40 odstotkov vzgojenih školjk,” pravi školjkar Mitja Petrič in dodaja, da je imel še srečo, ker ima gojišča pri Debelem rtiču in v Strunjanu, ki so jih veterinarji zaprli avgusta. Školjkarji iz Seče imajo še več gospodarske škode, ker je bilo tamkajšnje školjščišče zaprto že domala vse poletje.
Zaprta so tudi italijanska jadranska školjščišča, potem ko so se pred mesecem zaradi tržaških klapavic po vsej Italiji soočali z valom želodčnih zastrupitev. V ribarnicah so trenutno občasno na voljo španske klapavice.
Ladinke in mušole so neoporečne
Razveseljivo je le, da laboratoriji pri prostorastočih školjkah, denimo ladinkah in mušolah (noetovih barčicah), ki rastejo na morskem dnu, povišane koncentracije toksinov niso zaznali, tako lahko pridejo tudi na trg. “Ladinke so na morskem dnu, gojene klapavice pa v vodnem stolpu, kjer je več planktona in s tem tudi več možnosti za toksine,” razlaga Obal. Petrič, ki se ukvarja tudi z nabiranjem školjk, pravi, da jih za vsak primer nabirajo le v globinah več kot šest metrov.
KATJA GLEŠČIČ