V štipendijski sklad primorske univerze tudi občine slovenske Istre
Občine Koper, Izola in Piran so se z današnjim slavnostnim podpisom sporazumov o sodelovanju v Štipendijskem skladu Univerze na Primorskem (UP) pridružile dosedanjim 22 ustanoviteljem. Rektor primorske univerze Rado Bohinc je ob tem poudaril, da bi morala država del denarja za štipendiranje prenesti na univerze, ki študente tudi najbolje poznajo.
KOPER> Štipendijski sklad UP je nastal v študijskem letu 2008/2009 in temelji na partnerstvu med univerzo, Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem (ŠOUP), gospodarstvom in občinami. Po navedbah univerze je namenjen nagrajevanju in spodbujanju najboljših študentov univerze, ponudbi teh študentov delodajalcem še v času študijskega procesa ter zagotavljanju večjih možnosti za zaposlitev študentov takoj po zaključku študija.
Denarja ne izkoristijo v celoti
Ob današnjem slavnostnem dogodku je Bohinc dejal, da državni denar za štipendije, ki ga je sicer veliko, ni v celoti izkoriščen, zato bi bilo po njegovem prav, da bi nalogo razdeljevanja štipendij dobile univerze, ki študente najbolje poznajo in vedo, kako ta denar razdeliti.
V skladu zbrali več kot 240.000 evrov
Od ustanovitve sklada so po navedbah Bohinca zbrali več kot 240.000 evrov, s štipendijami pa so pomagali že več kot 100 štipendistom. Čeprav Bohinc današnjemu podpisu pripisuje velik pomen, pa dodaja, da je potrebno narediti še marsikaj, predvsem bi bilo potrebno pritegniti gospodarstvenike, a ne le s Primorske, temveč tudi iz preostalih delov Slovenije in iz tujine.
Podžupan Mestne občine Koper Alberto Scheriani je spomnil na dosedanje dobro in tesno sodelovanje koprske občine in univerze, hkrati pa je glede štipendijskega sklada poudaril, da je to dober način, kako uspešne študente zadržati v občini.
Kakovostni projekti v dobro istrskih občin
O pomenu današnjega podpisa za lokalno okolje sta se strinjala tudi izolski župan Igor Kolenc in piranski župan Peter Bossman. Po mnenju Kolenca občine tudi s sodelovanjem v štipendijskem skladu postavljajo temelje, da bodo ohranile “kakovostne ljudi”, ki bodo ostali v okolju slovenske Istre in z ustvarjanjem kakovostnih projektov poskrbeli za njen napredek. Bossman pa je izrazil zadovoljstvo, da je končno tudi v našo zavest prišla potreba po sodelovanju lokalnega gospodarstva in okolja z univerzami. STA
