V Termah tenisa nočejo, saj je za starejše primernejša hoja

PIRAN > Na včerajšnji javni obravnavi ob razgrnitvi dopolnjenega osnutka OPPN Terme Krka Strunjan, ki ga je izdelalo podjetje Acer iz Novega mesta, je bilo slišati nekatere kritike na račun predstavljenega načrta.

Občinski podrobni prostorski načrt namreč predvideva gradnjo garaže, manjših vil, apartmajev in bazenov, s katerimi naj bi družba Terme Krka v prihodnje razvijala butični turizem.

“Za goste je najboljše gibanje v naravi”

“Gibanje v naravi je najboljše za naše goste. To so ljudje, ki težjih športnih aktivnosti preprosto ne zmorejo,” je na vprašanje krajanke Strunjana, zakaj so zatravili teniška igrišča in jih spremenili v parkirišča, odgovoril direktor družbe Terme Krka Jože Berus. Prav na lokaciji nekdanjih igrišč naj bi podjetje zgradilo večnivojsko garažno hišo, kar predvideva tudi osnutek OPPN-ja.

“V Strunjanu pogrešamo možnost športnega udejstvovanja. Včasih je bila tukaj odbojka na mivki, ki je bila sestavni del plaže. Tudi teniških igrišč ni več. Pričakovali smo, da boste z rušenjem športne infrastrukture kraju nekaj ponudili nazaj,“ je izpostavila Branka Ribičič, ki živi tik ob območju, zajetem v občinski podrobni prostorski načrt.

Za krajane veljajo drugačna merila

Krajani so se pritožili, da za njih veljajo povsem drugačna merila kot za velika podjetja in kapital. Če želijo, denimo, opraviti manjša gradbena dela na svojem zemljišču, jim to običajno onemogočijo, saj znotraj Krajinskega parka Strunjan veljajo posebna pravila.

“Niso mi dovolili zgraditi niti nadstreška, ker ni bil v skladu s kulturno dediščino,“ se je pritožil Marjan Štule, prebivalec Strunjana. Vodstvu družbe Terme Krka pa je dejal: “Prav bi bilo, da bi se vsaj posvetovali z nami, krajani, preden ste izdelali OPPN.”

Obremenitev na infrastrukturo

Med tehtnimi pripombami na razgrnjen prostorski akt je bil tudi komentar Vedrana Cvetkovića, ki je opozoril na posedanje kolektorja fekalnega kanala, ki se ob solinah vije z območja Term Krka do črpališča v središču Strunjana.

“60 novih apartmajev s kopalnicami, ki jih tukaj načrtujete, bo ogromna obremenitev za obstoječo infrastrukturo,” je posvaril.

Kaj pa podnebne spremembe?

Alenka Persoglio pa je dodala, da bi lahko načrtovana gradnja novih objektov, ki jih napoveduje OPPN, povzročila osmozo oziroma razlivanje morske vode v podtalnico. Opozorila je, da je morje nekoč segalo vse do območja, ki ga zajema prostorski akt. Pristavila je, da jo še najbolj skrbijo klimatske spremembe in pristojne povprašala, ali so vplive teh sprememb vključili v pripravo okoljskega poročila, ki so ga izdelali ob osnutku načrta.

“Okoljsko poročilo je bilo letos dopolnjeno z revidirano poplavno študijo. Študija je bila večkrat dopolnjevana, ker je direkcija za vode želela, da se vanjo vključi tudi vpliv plimovanja morja in podnebne spremembe,“ ji je odvrnil Sašo Jenko, ki je sodeloval pri izdelavi dotičnega poročila.

Nadgrajevanje medicinske rehabilitacije

Na vprašanje krajanov, ali bo butični turizem, ki ga bodo Terme razvijale na tem območju, vključen v koncept zdraviliškega turizma, je direktor podjetja Terme Krka odgovoril: “Tudi na tem območju želimo nadgraditi medicinsko rehabilitacijo, ki se izvaja v hotelu Svoboda, z medicinskim wellnessom in ponudbo za nekoliko bolj zahtevne goste. Danes je pač takšen trend, gosti si želijo bivati izven klasičnih hotelov, raje imajo individualne nastanitve. Gremo v nadaljevanje vil, ki jih je projektiral že arhitekt Edo Mihevc.”

Berus se je kritikam na račun družbe OPPN-ja obrnil z odgovorom, da so Terme družba, ki razvija turistično dejavnost. “Mi jo pač vidimo na takšen način,” je podčrtal. Poleg tega je odvrnil, da je družba vpeta v lokalno gospodarstvo in da je kraju veliko dala. Med drugim plačuje koncesije, sponzorira nekatera lokalna društva in Krajinski park Strunjan, prispevala naj bi tudi sredstva za postavitev Strunjanskega križa in za urejanje okoliških pešpoti.

Direktor družbe Terme Krka Jože Berus. Jan KlokoÄŤovnik